Namigi za strastne bralce

Ta roman večkratnega nagrajenca velja za enega najpomembnejših slovenskih romanov prejšnjega stoletja, saj je prvič izšel leta 1993, zdaj pa je izdaja obogatena še z avtorjevim predgovorom. V njem razloži okoliščine tega romana, ki opisuje razmere in resnične dogodke v ženskem zaporu. Junakinja romana je Marija Franca, ki je pristala v zaporu kmalu po vojni, ker ni izdala imen moških, ki so tihotapili ljudi čez mejo.


Ob 40-letnici smrti je izšla nova biografija tega izjemnega umetnika, ki je spremenil svet. O Johnu Lennonu je napisanih že na kupe knjig, tako kot o skupini The Beatles, katere član je bil, vendar je priznani glasbeni novinarki in biografinji (pred časom je tudi pri nas izšla njena biografija Freddieja Mercuryja) uspelo najti še nekaj zanimivih podatkov, ki še bolj osvetljujejo lik in delo Lennona. Ta je najprej osvojil svet z uspešnicami, ki so spremenile glasbeno sceno za vedno, potem mnoge razburil z izjavo, da je bolj priljubljen kot Jezus in na koncu končal pod streli norega oboževalca.


Prvenec britansko-kanadske avtorice je navdušujoč in ganljiv roman, ki raziskuje velike in majhne tragedije in zmage v življenju ter človečnost, ki nam je vsem skupna. Chawton je bil zadnji dom Jane Austen, ene najbolj priljubljenih angleških romanopisk. Zdaj je tam le še peščica njenih daljnih sorodnikov in propadajoče posestvo. Ko je ogrožen še zadnji košček pisateljičine zapuščine, se zbere skupina posameznikov – med njimi mlada vdova, vaški zdravnik, kmet in filmska zvezdnica iz Hollywooda –, ki si med seboj ne bi mogli biti bolj različni, a jih povezuje ljubezen do literature, še posebej do del nekdanje sovaščanke. Jim bo uspelo poskrbeti za zapuščino Austenove in uresničiti svoje osebne cilje?


Roman o izkoreninjenosti, ljubezni in poželenju kljub kompleksni, tudi težki tematiki ne samo da poruši bralčeva pričakovanja, pač pa je tudi zelo duhovit. Na začetku osemdesetih let 20. stoletja se kosovska mladenka Emine pripravlja na poroko z moškim, ki ji ga je izbral oče in ga ne pozna. Čez slabih 30 let se njen sin Bekim, dvojni izobčenec – begunec v državi, nezaupljivi do tujcev, in homoseksualec v konservativni družbi –, na Finskem znajde v razmerju z zatiralskim mačkonom človeške velikosti. Mačkon ga prepriča, da ponovno obišče Kosovo in se sooči s svojimi demoni ter kruto zgodovino svoje družine.


Pametni telefoni so svet tako spremenili, da je otroku tako rekoč nemogoče razložiti, kako smo živeli prej, ko informacije in tehnologije še niso bile dobesedno v naših rokah. Ampak seveda ni vse samo dobro. Že Paracelsus je rekel, da samo odmerek loči zdravilo od strupa, in to velja tudi v tem primeru. Spitzer zznanstvenimi raziskavami dokazuje, da nebrzdano uporabljanje pametnih telefonov škoduje zdravju, ovira izobraževanje otrok in mladine ter ima hude posledice za družbo. Avtor opozarja na širjenje osamljenih samskih, izgubo občutka za resnico,  pojav t. i. fantomske vibracije, digitalno disrupcijo in nepopravljive škodljive učinke na izobraževanje.


Beloruska novinarka in Nobelova nagrajenka, prepoznavna po literarno-dokumentarnem žanru, se je v svoji prvi knjigi lotila druge svetovne vojne, toda v nasprotju z mitom, ki v Sovjetski zvezi na piedestal postavlja moške junake, je v njej zbrala mozaik izpovedi, vtisov, spominov in pričevanj žensk. Knjiga je necenzurirana prvič izšla med perestrojko, leta 1985, in je po Černobilski molitvi njena druga, v slovenščino prevedena knjiga.


Po dveh letih imamo tudi v slovenskem prevodu na voljo izvrsten roman te izjemno plodovite in izredno široke avtorice. Izgubite se v tej mešanici med potopisom, političnim esejem in pustolovsko-ljubezenskim, na trenutke kar erotičnim romanom, ki se dogaja v Grčiji leta 1974, ko se sredi političnih nemirov prepleteta življenji podiplomske študentke klasične filologije iz Jugoslavije in ruskega igralca na pragu zrelih let. Njuno potikanje po antični in sodobni Grčiji ni le okvir za duhovito kulturnozgodovinsko ekspertizo, ampak tudi za politične in intimne razmisleke o (ne)možnosti pravičnega sveta in ljubezenskega para v njem.


V izvrstni seriji knjig, ki zanimivo in preprosto predstavljajo različna področja, je izšla tudi knjiga o znanosti. Če se sprašujete, zakaj bi vas znanost sploh morala zanimati, je odgovor jasen: zaradi znanosti razumemo naš svet in teoretične vzporedne svetove, ki so onkraj njega, omogočamo napredek tehnologije in širimo meje znanja. Knjiga zelo lepo predstavi zgodovino znanosti z zanimivimi teorijami na področju fizike, kemije, biologije, astronomije, geologije in matematike. Izvedeli boste, kako so se starogrški modreci domislili prvih idej o zakonitostih na Zemlji in v vesolju, potem pa boste sledili razvoju znanosti do obdobja znanstvene revolucije in osupljivega napredka, ko smo dešifrirali zgradbo DNK, pokukali v črne luknje ter odkrili svetove zunaj našega osončja.


Priljubljena terapevtka za partnerske odnose in družinsko terapijo je novo knjigo zasnovala kot delovni zvezek, v katerem so njena spoznanja prepletena s konkretnimi vprašanji in vajami. Tako boste lahko tudi sami prišli do uvidov in spoznanj, ki vam bodo pomagala pri spoznavanju lastnih čustev, potreb in pričakovanj, razumevanju primarne družine, partnerstva, odnosa z otroki in okolico ter pri spoprijemanju s temačnejšimi poglavji življenja, da jih sprejmemo kot del sebe.


Avtorica, ki je za zbirko pesmi Kaj smo, ko smo prejela nagrado Prešernovega sklada, se tokrat predstavlja z zbirko poezije, v kateri je rdeča nit odhajanje. Obstajajo različni odhodi: dobesedni, kot so preselitev, potovanje, smrt, in odhodi v prenesenem pomenu, kot so pobeg v notranjo imigracijo, izguba spomina, roda, smrt drage osebe. Osebe in predmeti, ki se oglašajo v teh pesmih, doživljajo – deloma tudi ironično – različne načine odhoda ali obujajo osebe, ki so že odšle. Pesmi v zbirki so vaje za poslednjo izkušnjo.


Doktor zgodovine, diplomirani literarni komperativist ter dolgoletni novinar in dopisnik RTV Slovenija iz Amerike je v knjigi zbral zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk. Skozi zgodbe boste pobliže spoznali spremembe, nastale v štirih letih predsednikovanja Donalda Trumpa, ki mu je uspelo povsem spremeniti pravila igra, pa tudi razumevanje zakonov.


Kaj vse se lahko zgodi na poletnem taboru v naravi, kjer se znajde druščina mladostnikov, ki so jih odrezali od sodobne tehnologije? Panični in agresivni napadi in izpadi, zdravstvene težave, prve simpatije, včasih smešni in kdaj čisto resni komunikacijski zapleti, celo pogrešan oče … Valentina in Uroš, ki ju poznamo že iz knjige Avtobus ob treh, vsak po svoje doživljata tabor, predvsem pa nam odstirata svoji zgodbi: Valentino zaznamujejo motnje hranjenja, Uroša pa nezdravo podleganje sodobni tehnologiji.


Ni vseeno, kaj jemo. Od tega je odvisno naše zdravje, počutje. Avtorica že štiri desetletja raziskuje presnovne zakonitosti telesa in na podlagi spoznanj priporoča uživanje tiste hrane, ki telo lahko nahrani, obnovi in zdravi na celični ravni preprosto zato, ker je usklajena z zakonitostmi naše telesne presnove, ki se v osnovi ni spremenila že milijone let. O učinkovitosti takega prehranjevanja se lahko vsak prepriča sam, če v praksi preizkusi in vpelje v svoje vsakodnevno prehranjevanje biološko bogatejše in pestrejše obroke, ki jih sestavlja polnovredna hrana rastlinskega izvora v preprostih, a presnovno zelo učinkovitih kombinacijah.


Koleno je eden najbolj obremenjenih sklepov v telesu. Nagnjeno je k obrabi in najrazličnejšim poškodbam, zato se na koncu spopada z bolečinami marsikdaj zatečemo k menjavi kolenskega sklepa. Vendar ni nujno, da bo tak velik kirurški poseg bolečine tudi v resnici odpravil. Zato je pomembno, da sami naredimo vse, kar je v naši moči, in se morda celo izognemo operativnim posegom. Vadbeni program po priznani metodi Liebscher-Bract je vsekakor zelo učinkovit.