Uroš Fürst se ne preda

Igralec Uroš Fürst pravi, da ima gledališče na spletu kar precej minusov, vendar je to žal trenutna stvarnost. »Je pa to tudi znak, da se ne predajamo in da ne moremo samo čakati, da vse skupaj mine. Kaj od tega bo ostalo, je težko napovedati. Različne vsebine na spletu različno učinkujejo. Gledališče in glasba v živo sta v tem pogledu nenadomestljiva in upamo, da čim prej pride čas, ko bodo gledališke dvorane spet polne in koncerti v živo razprodani. Verjamem, da se temu kot družba prav v imenu zdravja ljudi ne bomo kar tako odrekli.«

Uroš sicer priznava, da bi še lansko jesen samo zavil z očmi, če bi mu kdo omenil gledališče po spletu. Zdaj pa je tudi sam med tistimi, ki so že preizkusili tudi ta podvig, in to zelo uspešno, saj so bili gledalci njegove uspešnice Jamski človek navdušeni tudi s takšno različico predstave. »V Drami sem študiral monodramo Vse sijajne stvari Duncana Macmillana pod režijskim vodstvom Nataše Barbare Gračner, ki je režirala tudi Jamskega človeka. V avtorski ekipi je kot asistent režije sodeloval Dimitrij Gračner, ki je bil prav tako že v jamski ekipi pred osemnajstimi leti, takrat kot koproducent. Prav na Dimitrijevo pobudo smo ‘Vse sijajne stvari’ zaradi epidemiološke krize potem prestavili na platformo Zoom. Predstava je izrazito interaktivna in vse skupaj je bilo tako zelo novo in noro in težko in vznemirljivo, da je bilo razočaranje, ko nismo mogli pridobiti pravic za spletno izvajanje Vseh sijajnih stvari, precej boleče. Vse sijajne stvari tako čakajo na odprtje gledališč, ideja ‘Zoom gledališča’ pa se je uresničila z Jamskim človekom.«