Zdravo žilje koristi pri zdravljenju covid-19

Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, oba pa sta tesno povezana s predhodnimi boleznimi žil. Gre za kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti. A stroka je zaskrbljena, saj so zaradi pandemije koronavirusa vse druge bolezni zasenčene. Zaradi bojazni pred okužbo ljudje opuščajo obiske pri zdravniku, posledično je manj kontrol krvnega tlaka in holesterola, »tihih ubijalcev«, kar pa zaradi nezdravljenja privede do razraščanja aterosklerotičnih žilnih oblog in resnih zapletov. Zakaj je pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola in zdrave žile, smo ob nedavnem evropskem dnevu žil med drugim vprašali prof. dr. Aleša Blinca, dr. med., specialista kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnika Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana.

Odrasel človek ima v telesu približno 100.000 kilometrov žil. Sodobni, nezdrav način življenja žilje najpogosteje prizadene zlasti s posledicami nezdravljenih povečanih vrednosti holesterola. Kako holesterol škoduje našim žilam?

LDL-holesterol, ki zaide v žilno steno, je močen spodbujevalec vnetnega odziva v njej. Spodbuja makrofage, to je vrsta belih krvničk, da se preobrazijo in začno oblikovati aterosklerotične lehe. Po svoje bi lahko rekli, da je LDL-holesterol za aterosklerozo nekaj takega, kot je kisik za gorenje. Čim več ga je, tem bolj bo vzplamtela ateroskleroza.

Kdaj holesterol začne okvarjati naše žile, ob kakšnih simptomih lahko že laiki posumimo na žilno bolezen?

Nikakor ne moremo določiti časovne točke, ko bi nam začele povečane vrednosti LDL-holesterola nenadoma škoditi. Gre za tiho in počasno zadevo. Ateroskleroza je nizko aktivno, tleče vnetje. Če imamo na primer tur ali vneto grlo, to občutimo, saj gre za akutno vnetje, ki boli. Tihega, počasi tlečega vnetja v žilni steni, ki povzroča aterosklerozo, pa ne čutimo. Vemo, da je LDL-holesterol neke vrste odpadni produkt presnove lipoproteinov, zadnja faza preobrazbe delcev VLDL, ki dostavljajo energetsko bogate maščobne kisline v mišice in druga tkiva, na koncu pa ostanejo delci LDL, odpadek. Čim več jih je, tem slabše je. Trudimo se doseči kolikor je le mogoče majhne vrednosti LDL-holesterola. Do nedavnega so se kresala mnenja o tem, ali ima LDL-holesterol tudi kakšno koristno funkcijo, zdaj pa se vse bolj kaže, da ta vrsta holesterola telesu ni potrebna. Celice same proizvedejo toliko holesterola, kolikor ga potrebujejo za gradnjo svojih membran. V sodobnih raziskavah bioloških zdravil za zniževanje LDL-holesterola se je potrdilo, da tudi zelo zelo majhne vrednosti LDL-holesterola človeški organizem odlično tolerira, saj ne prihaja do nobenih stranskih učinkov, na primer pospešene demence, zmanjšanja kognitivnih spodobnosti, okvar žil, živčevja ali česar koli drugega. Iz dneva v dan se bolj potrjuje teza, da je LDL holesterol snov, ki se je je treba čim prej znebiti ali jo ohranjati na čim manjši vrednosti.

Verjetno pa so najmanjše vrednosti tudi pri LDL-holesterolu odvisne od vsakega posameznika.

Absolutno. Te vrednosti so deloma že podedovane, po drugi strani pa odraz življenjskega sloga. Zdravo žilje tolerira precej večje vrednosti LDL-holesterola brez vidne škode kakor pa poprej okvarjeno žilje. Če gre za okvaro endotelija, ki jo je povzročila hipertenzija, sladkorna bolezen ali podobna kronična obolenja, lahko že razmeroma majhne vrednosti LDL-holesterola pospešujejo razvoj ateroskleroze.

Bolezni žil ne le skrajšujejo življenjsko dobo, ampak tudi sicer zelo vplivajo na kakovost življenja. A k sreči jih lahko zdravimo. Je zdaj kaj drugače, ko nas ogroža tudi novi koronavirus?

Covid se je izkazal za močno trombogeno bolezen, predvsem povzroča tromboze v venskem sistemu, deloma pa tudi v arterijskem. Eden od razlogov je v tem, da je žilna stena bogata z receptorji za koronavirus, ki neposredno vstopa v notranji žilni sloj. Po drugi strani pa covid kvari žilje tudi z vnetnim citokinskim odzivom, ki sledi okužbi.

Venske tromboze in pljučne embolije so najpogostejši žilni zapleti pri covidnem obolenju, opažamo pa tudi poslabšanja arterijske bolezni v različnih povirjih, na primer v koronarnem žilju, možganskem, ali v žilju spodnjih okončin. V zadnjem času se veliko govori in piše tudi o trombogenih učinkih cepiv. Če pogledamo razmerje med zapleti bolezni in zapleti cepljenja, ugotovimo, da bo ob bolezni deset ali nekaj deset bolnikov od tisočih utrpelo trombotične zaplete, ob cepljenju pa deset ali nekaj deset oseb na milijon. Torej lahko pričakujemo kar tisočkrat več zapletov pri poteku bolezni kot pa pri cepljenju. Gre za res ogromno razliko v prid cepljenja.

Ali imata virus SARS-CoV-2 in holesterol kaj skupnega? Bi nam lahko pojasnili, kako deluje ta povezava?

LDL-holesterol bo bistveno lažje prodrl v notranjost žil, če so te okvarjene. Čim bolj je žila oslabljena, večja je vloga tega škodljivca, ki se po njej pretaka. Različni škodljivi vplivi se med seboj seštevajo ali množijo. V obdobju pandemije se škodljivim dejavnikom, ki okvarjajo žilje, pridružuje tudi covid. Prav zato se moramo izogniti vsem škodljivim dejavnikom, na katere lahko vplivamo, in v dobi pandemije covida 19 nikakor ne smemo ignorirati visoke ravni LDL-holesterola. Prej nasprotno: še toliko bolj moramo biti pozorni nanj in ustrezno ukrepati.

Ali so povečane vrednosti LDL-holesterola lahko neposredno povezane tudi s težjim potekom bolezni covid 19?

Vsaj posredno povezava obstaja. Znano je, da imajo bolniki s hipertenzijo, srčno-žilnimi boleznimi ali diabetesom bistveno težji potek bolezni covid 19. Obstajajo tudi hipoteze, da do okužbe lažje pride pri nekom, ki ima oslabljeno žilje oziroma poprejšnjo endotelno disfunkcijo.

Kaj pa nasprotno? Ali zdravljenje s statini, najbolj običajnimi zdravili za zniževanje LDL-holesterola, lahko na nek način zmanjša tveganje za slabše izide zdravljenja in umrljivost teh bolnikov? Je že kaj več znanega?

Za zdaj ni prepričljivih podatkov, da bi statini pomembno pomagali pri akutni okužbi s covidom 19. Zelo dobro pa vemo, da opuščanje profilaktičnih zdravil ni dobro, zato zdravniki takšno ravnanje odsvetujemo. V začetnem obdobju še nismo natančno vedeli, ali so zaviralci ACE, zelo pogosta zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, morebiti škodljivi pri okužbi z novim koronavirusom. Kasneje se je pokazalo, da niso škodljivi, še več, so koristni. Nekaj podobnega velja tudi za statine. Ne gre za to, da bi s statini lahko zdravili tudi okužbo s covid 19, vsekakor pa vzdržujejo naše žilje v boljšem stanju, kar ima posredne koristi za zdravljenje te pandemične bolezni.

Zakaj je tako pomemben čimprejšnji začetek zdravljenja previsoke ravni holesterola, kakšna je obravnava bolnika in kakšna najprimernejša terapija?

Slovenija je ena od redkih držav na svetu, kjer že presejanje pri otrocih poteka zelo intenzivno. Pri tem se odkrije precej t. i. družinskih hiperholesterolemij, ki lahko že v adolescenci ali aktivni odrasli dobi povzročijo zamašitve arterij. Za odrasle potekajo programi presejanja pri družinskih zdravnikih. Lahko bi rekel, da tako rekoč ni prebivalca Slovenije, ki ne bi imel izmerjenega holesterola. Tisti, ki imajo povečane vrednosti, bi se morali držati smernic. Če imajo več dejavnikov tveganja, denimo sočasno povišano raven krvnega tlaka, moteno regulacijo glukoze ali celo sladkorno bolezen, ali če kadijo, tveganje za zaplete zelo hitro raste. Tisti, ki so ogroženi, potrebujejo poleg zdravega življenjskega sloga tudi zdravljenje z zdravili. Ko so potrebna zdravila, so prva izbira statini. Ta zdravila so neupravičeno na slabem glasu, saj so v zadnjih desetletjih za zdravje ljudi storila ogromno dobrega. V zahodnem svetu so prepolovila pojavnost srčnega infarkta, kar je ogromen uspeh. Kadar pa nam s statini in zdravim življenjskim slogom ne uspe doseči ciljnih vrednosti holesterola, potem so na vrsti zaviralci absorpcije holesterola v črevesju, če pa še to ni dovolj, posežemo po bioloških zdravilih, zaviralcih PCSK-9.

Danes so torej na razpolago zelo učinkovita, varna zdravila. Ljudje pa včasih opuščajo jemanje, saj imajo vtis, da nimajo nobenih težav. Kaj bi jim sporočili ob takšnem ravnanju?

Za primer lahko povem, da v Sloveniji, ki ima dva milijona prebivalcev, zadnja leta vsako leto v povprečju umre približno 20.000 ljudi, torej odstotek. S tem odstotkom spadamo na raven razvitih držav. Lani smo imeli vsaj 4000 presežnih smrti, ki so bile povezane s boleznijo covid 19. Še vedno pa smo lani imeli tudi 8000 smrti zaradi srčno-žilnih bolezni in prav toliko zaradi raka. V normalnih okoliščinah je 40 odstotkov smrti povezanih z zapleti zaradi srčno-žilnih bolezni. To je velik odstotek, zato bi morali storiti vse, kar je v naši moči, da se izognemo srčno-žilnim zapletom, najprej s preventivnim ukrepanjem, nato pa tudi z zdravljenjem, ki nam ga predpiše zdravnik. Predpisana zdravila je smiselno jemati.

Pri starejših je pričakovano, da bodo imeli povečane vrednosti holesterola in krvnih maščob, a nekatere raziskave kažejo, da so lahko že precej ogrožene tudi osebe pri petdesetih letih. So imele, po vašem mnenju, kakšen pomemben vpliv na to tudi zelo spremenjene in stresne življenjske razmere v zadnjem letu?

Ja, seveda. Zdaj smo vsi v neprijetnem položaju, ko življenje krojijo ukrepi proti pandemiji. Pričakujemo, da se bomo s precepljenostjo vendarle izvili iz primeža epidemije tam do konca poletja. Takrat se bomo začeli bolj zavedati tudi kroničnih nenalezljivih bolezni. Ideja marsikaterega preventivnega kardiologa je, da bi morali aterosklerozo zadržati v predklinični obliki. Če povem preprosto, si želimo, da današnji študenti medicine, bodoči zdravniki, ne bodo pogosto videvali srčnega infarkta, ishemičnih možganskih kapi in gangrene na nogah. Morda bo to že v razmeroma bližnji prihodnosti zares mogoče.

Česa se moramo ljudje v tem času zavedati, kaj kljub omejitvam javnega življenja lahko storimo za svoje žile in v kakšnih primerih moramo na vsak način poiskati zdravniško pomoč?

Ležanje na kavču in gledanje televizije gotovo ne gre na roko preventivi pred boleznimi žil. Marsikdo pa je spremenjene razmere izkoristil tudi za aktivno rekreacijo v naravi. Vesel sem, da se ogromno ljudi na zelenih površinah sprehaja in teka. Mislim, da je to najboljše, kar lahko človek med epidemijo stori za svoje zdravje, seveda pa je treba vključiti še zdrav, mediteranski način prehrane. Paziti moramo, da med obroki ni preveč industrijsko predelanih živil, maščob in soli, veliko naj bo sadja in zelenjave. Recept je precej preprost. Tudi med pandemijo je mogoče marsikaj postoriti zase, le pozitivni moramo biti. Zdravnika pa je treba obiskati, ko gre za akutna stanja. To bi moral storiti vsak, ki ima bolečine v prsih, kar lahko kaže na srčni infarkt, ali če gre za nenaden izpad govora ali gibanja, pa tudi, če nas noga začne boleti po nekaj korakih hoje ali že med mirovanjem. Urgentne ambulante povsod po državi ves čas delujejo, zato je v naštetih primerih smiselno brez odlašanja poiskati zdravniško pomoč.