Deni Kragelj in njene terapevtske zgodbe

Deni Kragelj je avtorica zbirk Življenje v gozdu in Življenje v morju, ki staršem lajšata vzgojo in otrokom na primeren način razložita svet. Gre torej za terapevtske zgodbe, več o tem pa nam je razložila avtorica.

Na kakšen način so vaše zgodbe terapevtske?

Želela sem pisati zgodbe z namenom. Zgodbe, ki bi olajšale vzgojo in otrokom na njim primeren način razlagale svet. Odpiram vsakodnevne teme, ki so podlaga za globlje pogovore. Za otroka je pravljica pomemben medij, tako za njegov psihološki razvoj kot socialne spretnosti. Lažje se je identificirati z liki – temu rečemo projektivna tehnika. Odraslim pa pomagajo pri diagnostiki oziroma ugotoviti, na katerem področju otrok čuti stisko.

Od kod navdih za zgodbe?

Zelo veliko izkušenj sem nabrala pri delu z različno paleto otrok. Spotoma sem ugotovila, da so zgodbe moj način, da se jim približam, pa tudi za reševanje konfliktov. Kot mama sem jih začela uporabljati sistematično in še bolj poglobljeno.

Kakšni so odzivi?

Prva knjiga je bila v kratkem času razprodana, prav tako ponatis. Spontano je prišlo do več povezav z različnimi strokovnjaki, ki zdaj sodelujejo z nasveti. Odpiramo težje teme, več se odzivam na potrebe staršev, ki me kontaktirajo in prosijo za obravnavo določenih tem

Zelo hitro ste pravljice tudi prevedli. Pa se je lahko prebiti v tujini?

To je prav tako odziv na želje bralcev, ki so iz tujine naročali knjige in prosili za prevode, da bodo tudi njihovi prijatelji deležni »pripomočka za vzgojo«. Izbrala sem se res kakovostne prevajalce, čeprav je bila to lažja naloga pri preboju na tuji trg. Vse drugo zahteva veliko časa, energije in znanja, ki ga sproti nabiram. Sem pedagoginja in pisateljica, marketing in distribucija mi nista blizu. Torej ne, ni mi lahko. (smeh)

Kakšni so načrti glede tujine?

Za zdaj vso energijo vlagam v angleške prevode in elektronske knjige. Želim si priti v tuje knjigarne in založbe. Tam ne morem delati kot v Sloveniji, kjer imam stik s kupci in vidim, da jim to veliko pomeni. Počasi se prebijam tudi z nemškim prevodom. Potem me že pripravljeni čakajo italijanski, španski in poljski prevod. Resno smo se lotili tudi Hrvaške, saj se je tudi tam pokazalo zanimanje za moje knjige.

Pripravljate pa že nove zbirke, kajne?

Pisanje tretje knjige se je z vsemi prevodi upočasnilo, manjka mi časa. Je pa že nekaj spisanih pravljic, tokrat bo dogajanje v hribih. V načrtu sta še dve podobni zbirki, tako da bom obdelala pet različnih življenjskih območij in živali, ki v njih živijo. Poleg pedagoškega smisla poskušam skozi pravljice predati tudi uporabna znanja o življenju drugih vrst, naravi in človeških navadah.

Kdaj ste sploh začeli pisati pravljice?

Leta in leta sem jih ustvarjala in sproti pozabljala. Šele leta 2018 sem jih začela zapisovati. Nabirale so se v moji glavi in želela sem jih spraviti na papir. Rada pišem, to me sprošča, ureja moje misli. Nekega dne sem hčerki znova pripovedovala zgodbo in po nesreči neki del spremenila. Seveda me je oštela, saj si zapomni najmanjše podrobnosti. Tisti večer sem začela pisati. Naslednjič sem se med pripovedovanjem začela tudi snemati, da je lahko originalno različico večkrat poslušala. Tako je začela nastajati ideja za paketek, ki ga želim ponuditi tudi drugim.

Knjigi imata tudi zgoščenki. Je v ozadju še kakšen razlog?

Otroci se nekaterih pravljic ne naveličajo poslušati, saj jim pomenijo varnost, razrešujejo strahove, pomagajo razumeti svet in samega sebe. Odrasli po navadi nismo tako potrpežljivi, da bi isto zgodbo neštetokrat pripovedovali enako navdušeno kot prvič. Nemalokrat se pri terapevtskih pravljicah zgodi, da odprejo bralčeve rane in mu je težko objektivno pripovedovati. Takrat je tudi njemu lažje le poslušati.

Pišete tudi kaj drugega?

Že od otroštva si želim napisati poseben roman. Ideja se še kuha, mogoče nekoč pride čas tudi za to. Tudi pesmi me občasno požgečkajo po glavi. Lažje sprejmemo misli, ko so v rimah. Ampak nisem še tam, za zdaj sem popolnoma pri terapevtskih pravljicah. Razen svojega dnevnika za zdaj ne pišem še ničesar drugega. (smeh)