Beletrinine žepnice

Založba Beletrina je pred kratkim izdala pet žepnih izdaj knjig avtorjev, ki bodo letos gostje festivala Fabula.

CLAUDIA DURASTANTI: Tujka

Roman ene najprodornejših italijanskih avtoric Tujka je prvoosebna pripoved, ki se opira na simbolne in geografske kraje ter poskuša rekonstruirati zemljevid notranjega življenja odraščanja. Pripoved se začne z gluhimi starši, ki so bistveno zaznamovali njeno dojemanje sveta, in se nato prek migracij, teh emancipacijskih poti, razvija v poetično izpisano literarno delo, ki presega žanr romana.

Tujka se ne skriva za fikcijo, temveč skuša z razmisleki o identiteti, razredu, empatiji in pripadnosti osmisliti lastno življenje.

DŽOHA ALHARTI: Nebesna telesa

Avtorica je za ta v arabščini napisan roman prejela Bookerjevo nagrado, kar je prvič doslej za roman v arabskem jeziku. Opisuje zgodbo treh sester iz omanske vasi. Majo se poroči, da bi si zacelila strto srce, Asmo zaradi občutka dolžnosti, Khawalo pa se odloči zavrniti vse ponudbe zaradi ljubezni do moškega, ki se mora vrniti iz Kanade, kamor je emigriral. Prek usode treh sester spremljamo hitro spreminjajočo se in razslojeno omansko družbo.

DEBORAH LEVY: Mož, ki je videl vse

Saul Adler leta 1988 prečka Abbey Road v Londonu. Pri tem ga (morda metaforično, morda zares) zbije avto. Na videz se mu ne zgodi nič: obišče svoje dekle, umetnico Jennifer Moreau; seksata in se razideta. Kot marksistični zgodovinar nato Saul odpotuje v Vzhodni Berlin tik pred padcem zidu, kjer se začnejo v nenavadnem deliriju prepletati marksizem, erotika, krivda in popkultura, v središču pa stoji vprašanje, kaj vse smo pripravljeni spregledati, da bi bili pred sabo – in pred Zgodovino – videti kot ljudje, kakršni želimo verjeti, da smo.

Avtorica je ena najpomembnejših sodobnih britanskih pisateljic in dramatičark, njena dela pa spadajo v svetovni literarni kanon. Njena mojstrska avtobiografija v nastajanju (Things I Don’t Want to Know, The Cost of Living) velja za prelomno delo avtofikcije in esejistični presežek. Njeni romani so bili večkrat nominirani za Bookerjevo nagrado, tudi Mož, ki je videl vse (2019).

MAREK ŠINDELKA: Utrujenost materiala

Skozi pripoved bratov beguncev, enega v zgodnjih in drugega v poznih najstniških letih, spoznavamo odnos do življenja tujcev – umetno ustvarjenih sovražnikov –, pri čemer ta zajame vse odtenke bolečine, povezane z odtujenostjo, izgubo doma, strahom in izkoreninjenostjo. Roman je napisan izjemno telesno, avtor skuša iz besed iztisniti destilat fizične bolečine in s tem preglasiti sleherno moraliziranje ali solzavost, ki pogosto zastirata pogled na resničnost begunstva. Nedvomno gre za enega najboljših sodobnih čeških romanov zadnjih let.

VLADIMIR SOROKIN: Opričnikov dan

Dogajanje je postavljeno v Rusijo bližnje prihodnosti, v obdobje politične obnove, ko je ponovno vzpostavljena monarhija. Njeni stebri so: samoodločba, pravoslavje in tradicija. (Zveni znano?) Na Rdečem trgu sežigajo tuje potne liste in iz države izganjajo diplomate. Edina država, s katero Rusija ostaja v stiku, je Kitajska. Futuristična tehnologija se staplja z načini mučenja Ivana Groznega; svet se zdi kot grozljiva distopija, hkrati pa je bolj resničen kot kadar koli. Dobrodošli v Rusiji leta 1927 – in pustite zunaj upanje vsi, ki vstopate. Roman velja za sodobno klasiko in je preveden v več kot trideset jezikov.