Pristen moški

Dnevnik ozdravljene pesimistke

Evrosong je dobil novega zmagovalca, Evropa in svet pa nove glasbene in modne zvezde. Italijanska skupina Måneskin, po dansko mesečina, nas je osvojila s trdim ritmom in unikatnim modnim slogom. Zanj je kriv znan italijanski stilist, Nicolo Cerioni, lastnik naduspešnega Studia Sugerkane, ki je mlade rokerje spoznal na snemanju italijanskega šova X Factor, na katerem so zasedli drugo mesto. Måneskin je dokaj mlad bend, člani so skupaj približno pet let, najprej so začeli igrati na cesti, a so z zmago na letošnjem Sanremu, srcem italijanske glasbe, kaj hitro osvojili vso državo.

Rokersko modno razkošje

Karizmatični pevec Damiano David (22) in njegovi kolegi iz zasedbe se poznajo še iz srednje šole. Ker so vsi, basistka Victoria De Angelis, bobnar Ethan Torchio in kitarist Thomas Raggi, navdušeni nad rokovsko glasbo sedemdesetih let, jim je Ceroni namenil glam obleke, ki spominjajo na stil Iggyja Popa, Davida Bowieja, Micka Jaggerja, Jima Morrisona in drugih ikon rokovske glasbe. Modni slog Måneskina vključuje klišeje, kot so črn lak za nohte, črtalo za oči, čevlji s kilometrsko peto, usnje in lateks, oprijete kombinezone, mrežaste nogavice, leopardji potisk in množico srebrnih in zlatih detajlov. Njihov modni stil je uniseks, skupina se igra s spolnimi stereotipi glede oblačenja: edina ženska v bendu je oblečena v moško obleko, fantje pa nosijo visoke pete in oprijete majčke z bleščicami. Čevlji, v katerih je Damiano poplesoval pred našimi očmi, so, mimogrede, stali vrtoglavih 1600 evrov in so delo enega od najbolj prestižnih svetovnih čevljarjev Christiana Louboutina. Rada bi se pohvalila, da imam tudi sama v omari podobne louboutinke, pa ne gre. Damiano je mnogo večja bejba od mene.

Za dobrim konjem se praši. Pravilo za vse čase.

Damiano David, seksi pevec italijanskega glam rokovske skupine, danes polni stolpce vseh svetovnih revij in družbenih omrežij. Tudi tisti, ki se kronično zmrdujejo nad Pesmijo Evrovizije, vedo za tega novega modnega in glasbenega kolonialista iz Italije. S svojim videzom in stilom oblačenja Damiano premika meje stereotipov in malo je ljudi, ki tega niso opazili. Komentirajo ga vsi, stari, mladi, moški, ženske, tisti, ki jim je Damiano všeč, in tudi tisti, ki bi ga najraje kam zaprli.

Kakšen frajer je to, lepo vas prosim?!

Tip, ki nosi visoke pete, ki se šminka, ki je kot neka lutka, ki misli, da je roker, a je v resnici narkoman, ki to zanika. Model je tudi homoseksualec, stodvainpetdesetodstotno, pa saj je ves svet videl, da poljublja bobnarja na usta. In kaj nam je ženskam, to se danes v sebi sprašuje vsak povprečen Slovenec, da se tako vzburimo ob takšnem moškem, ki to sploh ni?! Meni je jasno, da so nekateri zmedeni ob tem nenadnem italijanskem pojavu, ker si slovenski moški že leta prizadeva, da bi bil videti mačo, frontmen Måneskina pa je s svojimi nalakiranimi nohti, bisernimi uhančki, krili in volančki svetlobna leta daleč od kalupa alfa samca, ki si ga predstavlja povprečen slovenski moški … Ampak, kot vidimo, obleka v resnici nima veliko zveze z možatostjo. Medtem ko se moji moški kolegi novinarji na vse pretege trudijo za diskvalifikacijo skupine, češ, Damiano je snifal kokain med prenosom Evrovizije, je ženskam za njegovo domnevno šmrkanje kaj malo mar, dneve in dneve preplavljamo internet z njegovimi fotografijami, brskamo po njegovem ljubezenskem življenju, gledamo njegove videe, primerjamo ga z Johnnyjem Deepom in pevcema skupin Placebo in HIM.

V čem je skrivnost zmagovalcev evrosonga?

Lahko bi vso to nenadno slavo Måneskina pripisali Damianovemu zanimivemu videzu ali pa podobi porednega dečka, ki je bil ženskam od vekomaj vznemirljiv. S svojim modnim nagovorom in nastopom je ta 22-letni mladenič moškim dal mnogo pomembnejšo lekcijo. S svojimi koničastimi čeveljčki je stereotipe, kakšen bi moral biti pravi moški, raztrgal, kot bi homoseksualec raztrgal revijo Playboy, če bi mu ta po naključju padla v roke.

Challe Salle v petkah?

Pomislite, kakšen bi bil kateri koli naš mačo v kakem Damianovem stajlingu. Recimo Plestenjak ali Peter Lovšin, Challe Salle … evo, smejim se, sorry. Verjetno bi sam sebi deloval smešno, okorno, neumno … da bi objel ali poljubil svojega kolega iz benda, hej, kakšen razvrat bi to šele bil! Skoraj vsi moški, ki jih poznam, so tako obremenjeni s stereotipi, kaj bi kdo moral biti, da si zares vase sploh ne upajo pogledati. Damiano pa v tistih bleščicah in visokih petah poka od samozavesti, skače po odru gor in dol in se poljublja z vsemi. Stavim, da umira od smeha, ko bere, kaj vse ljudje danes pišemo o njem. Da je gej, da je biseksualec, da ima že nekaj let starejšo punco, da rad obleče tudi krilo, da rad eksperimentira … O njem lahko pišemo in govorimo, kar koli hočemo, kljub vsemu se nam je pokazal kot moški, ki se v svoji koži počuti odlično in ki si je vzel svobodo, da je v tem svojem življenju lahko kar koli, kar želi biti.

Kdo od nas si upa biti tako svoboden?

Damiano ima na riti vtetoviran napis Kiss This, na prsih mu piše Il ballo della vita, tetovaža Fantje jokajo, ki jo ima pod pazduho, najverjetneje asociira na komad Cure: Boys don’t cry … Ima pa, klasičen Italijan, kajneda, tetovažo, posvečeno tudi svoji mami. Njemu sleči se in zaplesati ob drogu ne povzroča težave. Težav ne vidi niti v tem, da se pošali iz svojih slabosti in nas spomni, da jih imamo vsi. Sprejel jih je in jih nosi zelo samozavestno, ko sebi daje prostor, da je v vsakem trenutku tisto, kar v resnici je, avtentičen moški. Morda bo kdo rekel, da je samo lep mladenič, ki rad vzbuja pozornost. Ampak vseeno, tolikšna svoboda izražanja in drzna samozavest, ki ju nosi, sta seksi, pa če se vržete na trepalnice. Čakam samo še to, da to pošteka tudi povprečen Slovenec, in svet bo dosti lepši, zabavnejši in tudi bolj toleranten kraj.

Ni fer, da v Italiji celo bendi izgledajo, kot bi jih delal sam Michelangelo.

Občutek imam, da je tale vagabundovski fante zadnje dni največji sovražnik slovenskih moških, če vštejem v to tudi krčne žile, hemoroide in pomanjkanje erekcije. Vse od Evrovizije kažemo ženske temu Italijanu svojo nekritično naklonjenost in sploh ne skrivamo tega, da bi se mu rade vrgle v naročje, ne glede na to, da je zaseden, da je mulec, da mogoče šmrka, da nosi visoke pete in da je lepše naličen od nas.

Ples življenja

In medtem ko se mi še vedno vrtimo okoli lastne osi in standardov, kakšna naj bi bila ženska in moški danes, neki 22-letnik v visokih petah tam nekje z lahkoto premika meje stereotipov. Za generacije moških, ki so zrasle ob Rambu in Terminatoru, tale glasbenik nima niti m-ja od možatosti. Je pa roker, to pa ja. Zaradi glasbe je pustil faks, zapustil je tudi zaročenko, v resnici je zavrgel vse, da bi uresničil tisto, o čemer govori tetovaža na njegovih prsih, ples življenja, vse to pa mu danes prinaša slavo in zanimanje pri obeh spolih. Damiano je izbral svoj ples življenja, generacije neuresničenih, zafrustriranih in nevoščljivih moških pa sedijo doma na kavču pred TV-jem in iščejo najmanjši razlog, da bi lahko v nekoga uperili prst.

Ne jemljite vsega preveč resno

Damiano dela vse, kar bi naši moški želeli, vendar niso tako vzgojeni, pa tudi smisla ne vidijo v tem, da bi bili drugačni, samosvoji, pristni. Ker se tudi njim, tako kot Rambu in Terminatorju, njihov čas počasi iztekla. Tako da mogoče ne bi bilo slabo, da si naši janezi na glavo poveznejo klobuk, v gumbnico zataknejo rožo, objamejo svojo drago in začnejo na svet gledati z malo manj resnosti. Kar je bilo tudi Damianovo sporočilo ob koncu šova v Rotterdamu s steklenico šampanjca v roki: »Ne jemljite vsega preveč resno.«


Katarina Keček je novinarka, voditeljica in ne nazadnje pisateljica, ki vsak ponedeljek orise svoj pogled na dogajanje v zadnjem tednu v rubriki Dnevnik ozdravljene pesimistke.