Ko zorijo jagode

Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal

Jagode oz. jagodnjak, kot se reče rastlini, na kateri zorijo jagode, naj bi francoski vojaški inženir, vohun in raziskovalec Amédée-François Frézier v srednjem veku prinesel iz Čila kot darilo angleški kraljici Elizabeti I. Morda so se zato prvotno imenovale »kraljevsko jagodičevje«. Iz teh jagod so kultivirali vrtne jagode, gozdne jagode pa so rasle v Evropi že davno prej, saj jih v svojih delih omenjajo grški in rimski avtorji kot hrano in zdravilo.

V davnih časih ljudje niso obolevali. Toda prišel je dan, ko se je nad ljudi zgrnila bolezen. Po deželi se je razlegal jok, ki ga je slišal dobri duh Nanabužu. Da bi v deželi znova zavladala radost, je naredil zdravilo. Hvaležni ljudje so mu priredili zahvalno slavje, saj so v vasi vsi ozdraveli. Toda čez nekaj časa se je bolezen razširila po drugih vaseh in k Nanabužu je iz dneva dan od vsepovsod prihajalo vse več ljudi po njegovo zdravilo. Dobri duh je bil utrujen od množice ljudi in odločil se je, da si bo našel pomočnika, ki bo ljudem predajal zdravilo. Izbral je Odemina ali Dobro srce, sam pa odšel po svetu. Odemin je medtem sprejemal ljudi, jim predajal zdravilo in v zahvalo prejemal darila: dragocene kože in okusno hrano. Prav nič več mu ni bilo treba hoditi na lov in delati, saj so ga hvaležni ljudje bogato obdarovali. Sčasoma je postajal vse bolj pohlepen in nad ljudi je pričel pošiljati bolezen, da bi pridobil še več bogastva. Njegovo srce je postalo hudobno, ljudje so se ga začeli izogibati in Odemin je iz maščevanja z boleznijo okužil ves svet. Ko se je vrnil dobri duh Nanabužu in ugotovil, kaj se je zgodilo, je poklical severni veter in mu naročil, naj naredi tak vihar, da bo uničil Odemina. Severni veter je zapihal tako močno, da je Odeminu odtrgalo glavo, roke in noge, na tleh je obležalo le srce, v katerem pa se je znova prebudila dobrota. Odemin se je pokesal in prosil Nanabuža, da mu da  možnost popraviti zlo, ki ga je storil. Tako ga je dobri duh spremenil v jagodo, ki ljudem služi kot  zdravilo. 

Stara indijanska legenda

V ljudski medicini so jagode priporočali kot sredstvo za »osrečevanje srca«. Plodovi jagod so rdeči in imajo obliko srca, kar je bil v preteklosti zadosten razlog, da so ljudje jagodo povezali s srcem, saj so ob empiričnem opazovanju sklepali, da narava z obliko plodov, listov in cvetov človeku sporoča, za kateri organ so zdravilni in katere bolezni zdravijo. To empirično ljudsko izkustvo je upošteval že Paracelzus in ga uporabil pri t. i. signaturnem nauku.

Jagode so bogat vir biološko aktivnih snovi, kot so sladkorji, vitamini, elementi v sledovih, flavonoidi, antocianini, fenolne kisline itd.  Sinergistično delovanje teh snovi se kaže v preventivnem in terapevtskem učinku na telo. Jagodni fenoli imajo razstrupljevalni in antioksidativni učinek, modulirajo pa tudi gene, ki sodelujejo pri presnovi, nastajanju novih, zdravih celic in obnavljanju poškodovanih delov DNK.

Znanstveniki so dokazali, da jagode vsebujejo več kot 50 snovi, ki delujejo na dobro razpoloženje. Za ublažitev stresa in odpravo negativnih čustev naj bi zadoščalo zaužitje le 150 g jagod dnevno. Raziskave o učinku jagod na razpoloženje in zdravje so celo pokazale, da zaradi bioaktivnih sestavin in visoke vsebnosti cinka v jagodah njihovo uživanje znatno poveča libido tako pri moških kot pri ženskah.


Maria Ana Kolman, raziskovalka, fitoterapevtka in pisateljica. O sebi pravi, da ni niti zdravilka niti šamanka, pa vendar s svojim znanjem iz medicine, šamanizma, vrste zdravilnih tehnik in fitomedicine pomaga mnogim. Ustvarja rubriko Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.

DELITE