Mobilna naprava v žepu skoraj vsakega Slovenca

Čeprav bi ob pogledu na mlade in tudi nekoliko starejše lahko sklepali, da smo Slovenci ves čas povezani v svetovni splet, pa uporaba internetnih storitev v Sloveniji ni nič višja od povprečja EU. Delež uporabnikov interneta sicer vztrajno raste, redno ga uporablja več kot tri četrtine prebivalcev. Tudi mobilni telefon ima praktično vsak.

Po podatkih statističnega urada je lani mobilni telefon uporabljalo 97 odstotkov prebivalcev Slovenije v starosti od 16 do 74 let. Od teh jih je 81 odstotkov uporabljalo pametni telefon, preostalih 19 odstotkov pa je bilo lastnikov “navadnih” oz. klasičnih mobilnih telefonov. Med slednjimi so večinoma upokojenci.

Medtem ko smo v letih po osamosvojitvi morali sedeti doma, če smo pričakovali pomemben telefonski klic, pa današnji način življenja vse bolj pogojuje našo odvisnost od mobilnih telefonov. Mnogi si življenje brez njih in njihovih aplikacij zelo težko predstavljajo. Danes je tako mogoče najti mobilni telefon praktično v vsakem slovenskem gospodinjstvu, a še pred 20 leti ga je premoglo le vsako peto.

S podobno naglico se je v preteklih letih povečeval delež gospodinjstev z dostopom do interneta. Leta 2004 je bilo takšnih manj kot polovica (47 odstotkov), v letu 2020 pa že 90 odstotkov. Vsak dan je leta 2004 internet uporabljalo le 22 odstotkov prebivalcev Slovenije, lani že 76 odstotkov. Dnevno je tako internet uporabljalo 1.186.669 oseb, starih od 16 do 74 let, so natančni na statističnem uradu.

Internet je postal vir informacij, sredstvo za komuniciranje, za nakupovanje. Več kot tri četrtine slovenskih uporabnikov na njem najde informacije o izdelkih ali storitvah, malce manj jih bere novice, časopise ali revije, več kot polovica jih posluša glasbo. Dobra tretjina uporabnikov na spletnih straneh deli fotografije, videoposnetke in besedila, npr. na Facebooku, Snapchatu, Instagramu in TikToku ali prek aplikacij, kot sta Viber in WhatsApp.

Po podatkih mobilnih operaterjev je bilo konec leta 2007 v Sloveniji 337.115 širokopasovnih priključkov do interneta tako v gospodinjstvih kot pri poslovnih uporabnikih skupaj. Do konca leta 2020 se je ta številka skoraj podvojila, na 651.604.

Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe, ki se izračunava pod okriljem Evropske komisije, je bila splošna razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav leta 2019 pri 83 odstotkih in s tem precej nad 78-odstotnim povprečjem EU. V letošnjem prvem četrtletju so bile fiksne širokopasovne storitve dostopne že za 85,4 odstotka slovenskih gospodinjstev, kažejo podatki Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.

DELITE