Okrogla miza: Zaupanje slovenskih potrošnikov v hrano

Zaupanje slovenskih potrošnikov v lokalno hrano in pridelovalce je visoko, potrošniki domače izdelke in njihovo kakovost cenijo. Pomembna jim je cena in iščejo akcije, pri nakupovanju so preudarni, za nakup so pripravljeni obiskati pet trgovin, so ugotavljali udeleženci današnje spletne okrogle mize v organizaciji ljubljanske biotehniške fakultete.

Zaupanje potrošnikov v deležnike v prehranski verigi raste, deležniki pa nekoliko izgubljajo stik z mlajšo populacijo, predvsem z najmlajšo, ki bi jo bilo treba bolj odgovorno izobraževati in osveščati, saj v ospredje prihajajo mladi, je ocenil agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je ocenil, da je zaupanje potrošnikov v pridelovalce pri nas manjše kot v Evropi, čeprav pridelajo bistveno več kakovostne hrane kot v drugih sistemih. Slovenski sistem ima dobre temelje, v zadnjih 10 letih se je spremenil in naredil velik napredek, temelji namreč na odgovornosti vsakega deležnika posebej.

Če ni kakovosti izdelkov in sistem ni dobro grajen, če obljube, ki so dane, niso izpolnjene, potem pri povečanju zaupanja ne pomaga niti oglaševanje. To je sicer tisto, ki daje obljube in pritegne potrošnika, a mora biti “snov trda”, je menil.

V Sloveniji se uporablja izredno nizko število ali malo fitofarmacevtskih sredstev, tudi raba antibiotikov za zdravljenje živali je izredno nizka, pri prehrani jih ni, je ob tem dodal Žveglič.

Temu je pritrdil tudi Kuhar. Pri pridelavi živalskih surovin, mleka, mesa in jajc, se država uvršča v skupino, kjer je najmanj uporabe. To lahko tudi pomeni, da je naša pridelovalna panoga zaostala, v pozitivnem smislu, ker ni intenzivirana.

Proizvodnjo namreč lahko povečaš z uporabo antibiotikov, česar pri nas ni. Ker je več ročnega dela in skrbi, pa je kakovost večja. A so pridelovalci poraženci pri cenah, saj je strošek reje brez antibiotikov dražji, je pojasnil agrarni ekonomist.

Tudi Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije je poudarila, da je za slovenskega potrošnika pri nakupovanju živil in izdelkov pomemben zdravstveni vidik, delež sladkorja, soli, vsebnost gensko spremenjenih organizmov, barvil, konzervansov … Na zaupanje potrošnikov, ki imajo po njenih pojasnilih visoko zaupanje v kmete, pa je treba gledati večplastno, bolj z osebnega vidika.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah verjame, da je proizvodnja slovenske hrane dražja, a trgovci ob izvzetju nekaj neposrednih pogodb, ki jih imajo s kmeti, nimajo velikega neposrednega vpliva na odkupne cene.

Med potrošniki – ti sicer imajo visoko zaupanje v trgovce, kar se je v času pandemije covida-19 še okrepilo – je po njenih pojasnilih tehtanje med kakovostjo in ceno izdelka popustilo. Če je bil potrošnik še leta 2019 za slovensko zelenjavo in sadje pripravljen plačati 15 odstotkov višjo ceno, je zdaj odstotek padel na 10.

Za slovenskega potrošnika je po njenih pojasnilih značilno, da je preudaren v nakupih, čeprav stopnja preudarnosti v zadnjih letih stagnira, za nakup pa je pripravljen obiskati tudi pet trgovin. Da imamo Slovenci močan nagon k obiskovanju trgovin, se je strinjal tudi Kuhar, pri tem pa pojasnil, da je v bolj razvitih državah, kamor se radi uvrščamo, ali pa mislimo, da tja sodimo, ta zagnanost obiskovanja trgovin manjša.

Lahova je ob tem opozorila še na različne označbe domačih izdelkov, teh je po njeni oceni preveč. Treba bi bilo narediti popis vseh teh označb, zbornica je pobudo na pristojno ministrstvo že dala, zaenkrat neuspešno. Po njenem bi se bilo treba osredotočiti na ključne znamke, na katerih se bo gradilo, nato pa s temi oznakami izobraziti potrošnika.

Slovenski potrošnik želi vedeti, kaj izbrana kakovost pomeni, problem pa je, da tega ne ve, ker mu ne znamo povedati, kašno jamstvo mu oznaka daje. Zbornica je predlagala preko kmetijskega ministrstva uporabo slovenske zastave na izdelkih, v primeru npr. mesa, ko je to rojeno, rejeno, zaklano, razkosano in predelano v Sloveniji, je dejala Lahova.

Predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije Janez Rebec se je strinjal z Lahovo, da se težko pride do čiste transparentnosti, če je veliko različnih označb in če je potrošnik zmeden. Sicer pa ocenjuje, da stanje ni tako slabo. Dobro je, da se trgovci osredotočajo na promoviranje slovenske proizvodnje, to je dober začetek in bo dalo zagon izbrani kakovosti. Tudi on je ocenil, da so potrošniki občutljivi na ceno.

Rebec se je ob tem dotaknil še turizma in gostinstva, ki sta ogromna porabnika hrane, ki večino poceni surovin in blaga preko distributerjev uvozita, a se potrošnik, ki tam poje kosilo, ne vpraša, kaj pravzaprav daje v usta. Bolj so natančni pri hrani, ki jo sami skuhajo, če jo pojedo “zunaj”, pa jih ne zanima, od kje je prišla in kakšne kakovosti je.

DELITE
Pomakni se na vrh