Raziskava NIJZ: V času epidemije mladostniki iz manj premožnih družin bolj ogroženi

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pokazala, da so mladostniki iz manj premožnih družin v času epidemije covida-19 bolj ogroženi kot njihovi vrstniki iz premožnejših družin. Ti mladi so bolj ranljivi, imajo slabše pogoje za šolanje in manj zdrav življenjski slog, zato jim je treba po opozorilih NIJZ nameniti več pozornosti.

Raziskava, ki jo je NIJZ izvedel oktobra lani s 3052 učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov, je pokazala, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz bolj premožnih pomembne razlike v doživljanju pandemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugimi z zdravjem povezanimi vedenji.

Mlade so med drugim spraševali o pogojih šolanja v prvem valu epidemije. Približno 90 odstotkov jih je imelo pogosto ali zelo pogosto dostop do računalnika, tablice ali telefona in spleta za delo za šolo ter komuniciranje s prijatelji, približno deset odstotkov pa jih tega ni imelo nikoli, redko ali le občasno. Svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti je imelo približno 85 odstotkov mladostnikov, 15 odstotkov pa ne.

Približno petina mladih se je med pandemijo počutila zelo pogosto ali pogosto osamljena in ni imela občutka, da je del skupine prijateljev, 17 odstotkov pa jih ni imelo na voljo ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjali. Skoraj polovica (46 odstotkov) mladostnikov je poročala o tem, da se je pri njih doma zaradi pandemije poslabšala finančna in socialna situacija.

V prvem valu epidemije so mladostniki, ki prihajajo iz manj premožnih družin, imeli redkeje svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti, saj je bila takšnih skoraj tretjina. Prav tako jih 32 odstotkov ni imelo podpore pri šolskih obveznostih, pogosteje so se počutili osamljene (38 odstotkov) in se niso počutili kot del skupine prijateljev.

Poleg tega so mladi iz manj premožnih družin pogosteje poročali, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko razumeli dogajanje v državi in da se je družinski finančni in socialni položaj poslabšal. Takih je bilo kar 76 odstotkov mladostnikov iz manj premožnih in 39 odstotkov iz bolj premožnih družin.

Mladi iz manj premožnih družin so imeli po prvem valu epidemije tudi manj zdrav življenjski slog. Redkeje so uživali sadje in zelenjavo ter zajtrkovali, redkeje so imeli skupne družinske obroke, pili so več sladkanih pijač ter bili manj telesno dejavni v primerjavi s tistimi iz bolj premožnih družin.

Zato na NIJZ opozarjajo, da je treba omenjeni skupini mladih nameniti več pozornosti in zmanjšati nepravične razlike med mladostniki. Tako je pomembno, da so šole, vladne in nevladne organizacije, ko sprejemajo ukrepe, politike, programe in predloge, še posebej pozorne na manj premožne družine in mladostnike in jim tudi v času počitnic namenijo posebno skrb in pozornost v obliki brezplačnih delavnic, varstva, kakovostnega počitnikovanja in druženja.

Kot so še dodali v sporočilu za javnost, pa je treba tudi poskrbeti, da bodo imeli mladostniki iz ranljivejših družin v naslednjem šolskem letu boljše možnosti za šolanje – tako z vidika tehnične opreme kot tudi z vidika učne in druge pomoči. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi izboljševanju življenjskega sloga, povezanega z zdravjem, zmanjševanju občutkov osamljenosti, izoliranosti in boljše informiranosti.

DELITE