Za Froda

Če ste kdaj obiskali veterinarsko kliniko Tristokosmatih, potem ste poznali Froda, njihovega hišnega mucka, maskoto, receptorja, vedno pripravljenega ponuditi uteho zaskrbljenim skrbnikom živali. Zato morda tudi že veste, da je moral Frodo po brutalnem napadu neznanca na oni svet. Z osebjem veterine seveda najiskreneje sočustvujemo in se hkrati sprašujemo, kaj za vraga je bilo tistemu človeškemu izmečku, da se je tako znesel nad nedolžnim muckom, ki je prišel iz Srbije in pri nas našel domek. Pa kaj je ljudem? Kaj se dogaja? Res, covid nas ni v smislu človeškosti prav ničesar naučil.

A naj mi ljubi Frodo dovoli, da se dotaknem še ene pereče problematike, pravzaprav povezane z njim. Medtem ko Slovenčki veselo čofotajo na morju, se društva in zavetišča vsako poletje spopadajo z ogromnim številom zavrženih muck. In spet se lahko vprašamo: kaj se dogaja v človeku, da nebogljenega mucka odvrže kot smet? V svet, ki mu ni kos. Kjer ga žrejo mravlje in drugi paraziti. Ali se ti ljudje, ki to počno, tako lotevajo vseh »težav«? Preprosto jih odvržejo? Preložijo na druge? Saj je samo en muc, teh je pa veliko, kajne? Odvreči plastenko ali mucka je eno in isto, kajne?

Niti malo ni tako. Vsi mačkoljubci vedo, da je vsak muc nekaj posebnega, s svojim značajem, vsak željan ljubezni in seveda vsak čustvuje. Da živali nimajo duše, pravijo nekateri? Lepo vas prosim, to res spada samo še v srednji vek, kamor pa Slovenija vse bolj nezadržno polzi.

Kastriraj in steriliziraj, rešuj življenja, je moto številnih organizacij, ki se borijo za živali. In pri tem seveda mislijo to, da se s tem posegom prepreči rojstvo neštetih legel mladičkov. Kar poguglajte, koliko mladičkov imata lahko v enem samem letu nesterilizirana samica in nekastriran samček!

Da sta ta posega predraga, je trditev, ki je preprosto iz trte izvita. IZGOVOR. Prav vsako leto veterine po vsej Sloveniji ponujajo popuste zanje, da bi ja preprečili novo mačjo katastrofo, a se ta vedno znova zgodi.

In lepo vas prosim, ne nakladajte o tistem, da nesterilizirane mačke in nekastrirani mački ne lovijo več in da se jim spremeni značaj. To niti slučajno ni res. Kot ne tista bedarija, da bi morala mačka ali psička vsaj enkrat imeti mladičke. Stopimo že vendar vsaj v tem pogledu iz srednjega veka!

Saj ne bo nikogar konec, če bo tistih nekaj deset evrov namesto za nekaj, s čimer se bo pohvalil pred sosedom, namenil posegu, zaradi katerega ne bo nezaželenih mladičkov. Bo tem ljudem res krona z glave padla, če bodo to storili?

Ena od legend, ki kroži o tem, zakaj se je v Evropi v srednjem veku tako razmahnila kuga, je, da so v tistem času skupaj z domnevnimi čarovnicami na grmadah zažigali tudi njihove zveste spremljevalke, se pravi mucke, saj so neuki butlji v svetlečih se mačjih očeh videli hudiča. In ker ni bilo več veliko mačk, so se podgane lahko razbohotile. Mačke so se skratka po svoje maščevale.

Dragi Frodo, upam, da se imaš tam za mavrico lepo. In upam, da bomo v tvojem imenu vsi nadaljevali poslanstvo – reševati mačja življenja. Počivaj v miru!


Irena Pirman dela v novinarstvu od leta 1990. Je vaditeljica joge in borka za pravice živali. Že nekaj let z veseljem sodeluje v ljubljanskih Dnevnih centrih aktivnosti starejših. 

DELITE