In skrb je človek postala

»Miti so javne sanje in sanje so zasebni miti,« je v svoji knjigi Miti, po katerih živimo zapisal Joseph Campbell, univerzitetni profesor in odličen poznavalec mitologije in religije. S svojo poglobljeno mitološko teorijo avtor dokazuje, da starodavni miti vplivajo na našo zaznavo sveta in vnaprej določajo odziv nanjo. Tako danes živimo po mitu iz nekega davnega časa, v tem kaotičnem času pa se zdi, da je skrbi čedalje več, da prevzemajo glavno vlogo v človekovem življenju in mu s tem onemogočajo, da bi resnično živel.

Stara antična zgodba govori o tem, kako je skrb postala človek. Avtorjeva identiteta ni jasna. Pod imenom Higin sta izšla dva mitografska priročnika – Genealogija, znana tudi kot Fabule, in De astronomia. Glede na vsebino obeh del nekateri literarni zgodovinarji avtorja imenujejo Higin Mitograf, drugi pa avtorstvo pripisujejo Gaju Juliju Higinu, ki je živel v času cesarja Avgusta. Legenda iz mitografskega priročnika Genealogija Kako je Skrb postala človek je bila pozneje pogosto omenjana v delih nemških avtorjev, pri Herderju, v Goethejevem Faustu in tudi pri filozofu Martinu Heideggerju (1889–1976), ki jo je vključil v svoje delo Bit in čas (1927).

Robert Petkovšek, avtor dela Filozofsko-antropološki pogled na človeka (2016 Priročnik Teološke fakultete) ta mit sicer imenuje basen in o tem pravi: »Sporočilo basni je jasno. Življenje se porojeva iz skrbi in ostaja vanjo ujeto.«

»Ko je šla Skrb nekoč čez reko, je zagledala glineno zemljo: razmišljujoč je odtrgala kos in ga začela oblikovati. Ko je sama pri sebi premišljevala o tem, kaj je napravila, pristopi k njej Jupiter. Skrb ga poprosi, naj oblikovanemu kosu gline podeli duha. Jupiter ji rad ustreže. Ko pa je svoji stvaritvi hotela nadeti svoje ime, ji Jupiter to prepove in zahteva, da ji da njegovo ime. Medtem ko sta se Skrb in Jupiter prepirala o imenu, se je vzdignila tudi Zemlja (Tellus) z željo, da bi stvaritvi nadeli njeno ime, saj je vendar podarila kos svojega telesa. Prepirajoči se za sodnika izberejo Saturna. In Saturn na videz pravično razsodi: ‘Ti, Jupiter, boš, ker si dal duha, ob njeni smrti prejel duha, ti, Zemlja, boš, ker si podarila telo, prejela telo, ker pa je to bitje najprej oblikovala Skrb, naj bo, dokler bo živelo, v posesti Skrbi. Ker pa gre za spor o imenu, naj se imenuje homo (človek), saj je narejeno iz humusa (zemlje).« (Heidegger 1997, 273)


Maria Ana Kolman, raziskovalka, fitoterapevtka in pisateljica. O sebi pravi, da ni niti zdravilka niti šamanka, pa vendar s svojim znanjem iz medicine, šamanizma, vrste zdravilnih tehnik in fitomedicine pomaga mnogim. Ustvarja rubriko Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.

DELITE