Kamenko je dobil ponudbo, ki je ni mogel zavrniti

Kamenko Kesar, avtor knjižnih uspešnic Žena ima vedno prav in Mene ne bo noben jebo, je pred kratkim dobil ponudbo, ki je ni mogel zavrniti. Šefinja Špas Teatra Urška Alič mu je namreč predlagala, da bi ustvaril komedijo, ki bi temeljila na moško-ženskih odnosih in težavah, ki jih izvrstno in res humorno opisuje tudi v svojih kolumnah. Danes zvečer bo v Ruski dači predpremiera Male terase – posebnega kabaretskega dogodka, na katerem bosta igralca Jaša Jamnik in Gorka Berden predstavila skeče, ki so nastali po Kamenkovem scenariju, Eva Bota pa bo s svojo zasedbo odpela nekaj uspešnic. Več o tem pa je povedal Kamenko sam.

Čestitke, po novem ste še dramatik, kajne?

Kaže, da sem res (smeh), hvala za čestitke. Ponudba me je seveda presenetila. V tem svetu nimam začrtane karierne poti in ciljev, ki bi jih rad dosegel. Plavam s tokom. Ko sem dobil povabilo za prvo knjigo, sem se šele začel ubadati s tem, ali bi res lahko pisal knjige. Zdaj, ko sem dobil povabilo, da bi napisal predstavo za gledališče, se moram najprej dokazati, potem bom pa šele razmišljal, ali je to nekaj, za kar bi rad naredil kaj več kot samo eno predstavo.

Kako ste se lotil pisanja? Ste izbrali najboljše štose iz svojih kolumn kar po vrsti ali kako?

To je bil cel miselni proces, ki je imel strukturo popolnega kaosa, kar sem nadgradil z neznanjem in nič izkušnjami na področju gledališča. Skratka, pol leta sem lovil lastni rep, torej nič od nič. Potem sem ugotovil, da zgodb iz knjig ne znam kar spremeniti v gledališko igro. Tako je bila moja prva odločitev prebrati kup knjig, se pogovarjati z ljudmi, ki imajo na tem področju izkušnje, in nato napisati prizore na novo. Ko sem imel tri prizore napisane in sem vsaj približno razumel strukturo, posebnosti, sem za četrti prizor (igra je sestavljena iz štirih prizorov) vzel zgodbo iz knjige Žena ima vedno prav.

Ste imeli kaj besede pri izboru igralcev?

Ne, in hvala bogu, da ne, ker sem novinec v gledališču in ne vem, kaj naj bi od igralcev sploh zahteval. Odkar sodelujemo, imam oči kot orjaški ligenj in ušesa kot slon.

Kako je prišlo do tega, da bo Mala terasa povezovala teater in glasbo?

Z Urško Alič, direktorico Špas teatra, sva iskala koncept, ki bi bil najbližje mojemu pisanju. Vedela sva, da klasična predstava ne pride v poštev, in nekega dne je Urška dala na mizo to idejo in bolj ko sva jo obračala in pilila, bolj se nama je zdela prava. Ko je v ta proces razmišljanja povabila še Tomija Puriča in Jašo Jamnika, se je rodil dokončni koncept, ki ga bomo predstavili.

Kaj pa pišete zdaj?
Trenutno nič. Napisal sem prvo poglavje nove knjige, a je drugačen pristop od prejšnjih in še razmišljam, ali naj nadaljujem, pa bo, kar bo, ali pa se ustavim in se vrnem k preizkušenemu receptu.

DELITE