Veste, kaj so cirkadiani ritmi?

Osrednji ponavljajoči se cikel v vsakem živem bitju se imenuje cirkadiani ritem. Circa v latinščini pomeni približen, diem pa dan.

Suprakiazmatično jedro možganom in telesu posreduje svoj ponavljajoči se signal za noč in dan s pomočjo krožečega hormona, imenovanega melatonin. Po navodilih suprakiazmatičnega jedra se ta začne dvigati kmalu za tem, ko se stemni, v krvni obtok pa ga pošilja žleza češarika ali epifiza. Najvišjo raven doseže okrog štirih zjutraj. Spanje in preostale funkcije telesa se z izločanjem melatonina izboljšajo. Znanstveniki so tudi odkrili, da je močan antioksidant.

Geofizik de Jean-Jacques Dortous de Mairan je leta 1729 odkril, da imajo rastline svoj lasten notranji čas. Preučeval ga je na heliotropnih rastlinah. Zanimala ga je zlasti rastlina, imenovana sramežljiva mimoza – mimosa pudica. Njeni listi čez dan sledijo gibanju sonca na nebu, ponoči pa se povesijo, kot bi oveneli. Potem je rastlino postavil v zaprt zaboj, kjer je bila podnevi in ponoči v popolni temi. Čeprav je bila prikrajšana za vpliv svetlobe, se je vseeno obnašala, kot bi se kopala v soncu. De Mairan je odkril, da ima vsak živ organizem lasten čas in da ni suženj ukazov sončnega ritma. To občutijo ljudje, ki potujejo na druge celine; zaradi menjave časovnega pasu težko ujamejo nov časovni ritem. Težavo imenujemo jet lag, s pojmom pa opisujemo začasne motnje spanja in slabo počutje po letalskem poletu skozi načeloma vsaj dveh časovnih pasov. Težave so izrazitejše, če potujemo proti vzhodu. Prizadeti imajo težave pri uspavanju oziroma ohranjanju spanca, podnevi so utrujeni in zaspani, stanje vpliva na njihovo sposobnost mišljenja, koncentracijo in opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, pojavi se lahko zaprtje, lahko se počutijo bolne, opažajo pomanjkanje energije. Opisane težave so tem izrazitejše, čim več časovnih pasov preletimo.

Leta 1938 sta prof. Kleitman iz Čikaga in njegov asistent Richardson izvedla poizkus, ko sta se spustila v Mamutsko jamo v Kentuckyju. V 32-dnevni temi sta prišla do osupljivega znanstvenega odkritja in naš biološki ritem opredelila kot približno, in ne natanko enodnevnega (cirkadianega).

Čeprav ima vsakdo 24-urni vzorec, se najvišja in najnižja točka od posameznika do posameznika razlikuje. Nimamo vsi enakega cirkadianega ritma. Ljudi delimo na jutranje in večerne tipe ter tiste vmes. Cirkadiani ritem je lasten telesu in je gensko določen.

Najbolj znana cirkadiana ritma pri človeku sta ritem spanja in budnosti ter ritem telesne temperature. Poleg spanja in budnosti pa potekajo v telesu še številni drugi ritmi. Znanih je več kot sto bioloških procesov, ki se dogajajo v cirkadianem ritmu.

Pet tisoč let stara doktrina ajurvede ljudi klasificira glede na doše – energije, katerih vsaka ima drugačne fiziološke potrebe glede spanja. Doša vata spi kratko – malo, ima rahel spanec, rada hodi zgodaj spat in zgodaj vstaja. Doša pitta rada ponočuje in dela ponoči, zaradi česar se spanje zjutraj rado zavleče. Doša kapha je počasna in zelo rada spi – tudi čez dan, čemur bi se morala izogibati.

Na ritem budnosti in spanja je vezan tudi ritem hranjenja s periodičnim javljanjem lako­te in z njim povezan prebavni ritem črevesja, pa tudi ritem lokomotorne dejavnosti, ki je povezan z lego ali držo telesa. Sem prištevamo tudi nihanje telesne temperature, raven raznih hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence itd.

Zato brž v posteljo, čim prej ali vsaj pred polnočjo.


Bilka Baloh je avtorica knjige Post, seme zdravja, ki govori o terapevtskem postenju. Sodeluje z uradno medicino, v katero vpleta doktrino ajurvede. S klienti rešuje tudi zapletene primere, kot je čiščenje telesa po kemoterapiji in drugem zdravljenju, v katero so vpletene večje količine najrazličnejših zdravil, zniževanje telesne teže in drugo. Bilko in njeno delo lahko spremljate tudi na postsemezdravja.si.

DELITE