11 stvari, ki me jih je naučil lockdown

Nepričakovano omejevanje socialnih stikov, družbeni eksperiment, v katerem neprostovoljno sodelujemo zdaj že poldrugo leto, je korenito spremenilo naše življenje, navade in običaje. Mnogi smo bili prisiljeni izstopiti iz svoje rutine in si utreti novo pot. Nekaterim ni uspelo, mnogi brcamo, tudi zanje. Vsako obdobje v mojem življenju mi je, ne glede na to, ali je bilo dobro ali slabo, prineslo neka nova spoznanja, neke nove izkušnje, razkritja o sebi, drugih in svetu nasploh.

V zadnjem letu sem od ljudi, ki so pametnejši od mene, večkrat slišala, da te pandemije ni treba jemati kot veliko nesrečo, kot usodno katastrofo. Večkrat sem slišala, da je treba vsak trenutek in vsako obdobje, v katerem se znajdemo, tudi to pandemijo, sprejeti takšno, kot je, se iz nje naučiti nove, mnogokrat pomembne življenjske lekcije in oplemeniten s tem novim znanjem kreniti naprej. Samo naprej, naprej, nazaj v preteklost ni poti. Vsaka težava, ki nas sreča, še ni nepremostljiva ovira, ki nas bo ustavila in spravila na kolena. Zato v mnogih ovirah raje iščem izziv kot otežujočo okoliščino. Kot voda. Prej ali slej si vsak, še tako neznaten potoček izdolbe pot skozi kamen v prostost, v svobodo.

V mojem življenjskem scenariju, ki ga ne pišem sama, se je zgodilo veliko čudnih dogodkov, lepih in tudi grdih. Eden izmed teh nepričakovanih presenečenj je bilo tudi zaprtje javnega življenja, t. i. lockdown oziroma celo dva, ki smo ju preživeli zaprti doma. Nisem si predstavljala, da bi se nam lahko zgodil kakšen tak skoraj filmski prizor. Kot v filmu Izbruh (Outbreak) z Dustinom Hoffmanom v glavni vlogi. Še noben moj hausarest, s katerim so me moji starši blagohotno zalagali v turbulentnem najstniškem obdobju, ni bil tako dolg. Prostega časa sem imela res veliko, ni bilo obiskov, športa, nakupovanja, letenja sem ter tja, in med kupom neumnosti, ki sem jih natrenirala med lockdownom, so tudi vlaganje paprike, zlaganje origamija in menjavanje tesnil na pipah. A poleg tega sem se naučila tudi teh 11 stvari:

  1. Vedno bodi v sedanjem trenutku, zdaj in tu, nikjer drugje

Vedno bodi tam, kjer ti je lepo, in nikoli ne hiti. Če čutiš, da bi morala biti nekje drugje, pojdi tja, ko te bo poklical tvoj notranji glas. Ne pozabi, ni nujno, da nekam greš, da bi nekaj našla. Smisel vsega je, da si vedno prisotna v vsakem trenutku.

  1. Pusti, da gre vse s svojim tokom 

Ne nadzoruj drugih ljudi. Niti dogodkov. Ne načrtuj, a vseeno pričakuj nepričakovano. Sprosti se. Nauči se ustaviti in narediti premor, v katerem se nič ne dogaja. Nič slabega se ne bo zgodilo, če spustiš nadzor. Ne bodi vedno tista, ki nekaj išče, dovoli, da se v tvojem življenju ljudje in dogodki pojavljajo sami od sebe. Ker se tako eni kot drugi v življenju pojavljajo brez nekega posebnega razloga. Prisluhni jim, vsakdo izmed njih nekaj ve, česar ti ne veš.

  1. Deli svobodo

Bodi to, kar si, in si to privošči brez slabe vesti. Dovoli tudi drugim, da so tisto, kar so, čeprav so drugačni od tebe. Zapomni si, da gre vsak po svoji poti in vsakega izmed nas čakajo lekcije, ki se jih mora naučiti. Če se najine poti križajo, super, če pa ne, pa spet okej, ker vse, kar se nam zgodi, prinaša neko znanje, neke izkušnje … ti pa rasteš ob tem.

  1. Ne boj se

Nikoli in ničesar. Menjaj način, kako opravljaš vsakodnevne stvari. Če čutiš, da moraš nekaj storiti ali narediti, naredi to brez zadržkov in se ne oziraj na ovire, kot so »nimam denarja … nimam časa … ne bo mi uspelo«. Namesto strahu izberi svobodo.

  1. Manj je več

Ne poskušaj imeti vse in takoj. Potrpljenje. Vse dobre stvari pridejo do tistega, ki čaka. Vse, kar potrebuješ, boš vedno dobila, ob svojem času. Bodi v vsem umirjena.

  1. Ne veži se na ljudi

Če se boš močno vezala na ljudi, ne boš nikoli doživela vseh izkušenj, ki te čakajo. Ne boj se, nikoli ne boš sama. Kamor koli boš šla, boš našla svoje ljudi, osebe, ki te bodo navdušile, navdihovale, motivirale. Ko se vajine poti razidejo – in vse se enkrat razidejo, tako pač je –, ne teci za to osebo; to ne pomaga, zaradi tega ne bo ostala ob tebi. Četudi hočeš bežati od svojih in od sebe, v resnici ne moreš nikoli ubežati.

  1. Odpuščaj 

Odpuščaj z nasmehom, z ljubeznijo. Vsem in vse. Vendar odpuščanja nikoli ne jemlji za neko dokončno dejanje. Reci samo hvala in čao, se vidimo. Ne moreš izgubiti nečesa, česar nimaš, in ne moreš dobiti nečesa, kar je že tvoje.

  1. Bodi voda 

Mi smo kot voda, kot morje, kot valovi. Naši občutki, čustva in dogodki v naše življenje prihajajo in odhajajo. Kot valovi. Nič v življenju ni statično. Edina stalnica v življenju je, da se spreminja vse, tudi mi. Zato se ne trudi, da bi ostala večno na enem mestu, ker je to kratko malo nemogoče. Ničesar ne moreš zadržati zase, zato se nikar ne trudi, temveč bodi samo hvaležna za vsak trenutek, srečanje, za ljubezen, ki se ti je zgodila.

  1. Poslušaj svoj notranji glas

Prisluhni intuiciji. Prisluhni tudi tujim nasvetom, vendar vedno naredi tako, kot čutiš. Če bi poslušala ljudi okoli sebe, česa vsega ne bi smela, nikamor nikoli ne bi šla. Še vedno bi se vsega bala in živela bi v okovih strahu. Poslušaj sebe. Vedno.

  1. Zaupaj 

V ljudi, v Boga, če verjameš vanj, v univerzum, v nebo, zaupaj v kar koli, vero lahko imenuješ, kakor želiš. Verjemi, da se vse, kar se dogaja v tvojem življenju, dogaja za tvoje dobro. Celo takrat, ko ti je najtežje.

  1. Ljubi 

Če hočeš ljubiti druge, začni najprej ljubiti sebe. Vsak dan posveti sebi vsaj nekaj minut. Teh nekaj samo tvojih trenutkov ti bo pomagalo dojeti, kaj v resnici potrebuješ in kaj je sprojiciral tvoj um, drugi ljudje, iluzije, pričakovanja. Spoštuj svoje želje, svoje sanje in telo. Vse lahko imaš, ker je vse mogoče. A ko si nekaj zaželiš, dobro pazi, kakšno željo izbereš, ker se bo ta tudi uresničila. Bodi zelo natančna, ko zlagaš svoje želje.


Katarina Keček je novinarka, voditeljica in avtorica romana
Umetnost zavijanja z očmi, ki vsak ponedeljek oriše svoj pogled na dogajanje v zadnjem tednu v rubriki Dnevnik ozdravljene pesimistke.

DELITE
Pomakni se na vrh