INTERVJU: Zaveznika Lorella Flego in Mario Galunič iskreno o MMS, poletju in morju

V soboto, 10. julija, bosta Mario Galunič in Lorella Flego v Avditoriju Portorož vodila že jubilejni 40. festival Melodije morja in sonca. Ob tej priložnosti sta nam zaupala, s kakšno tremo sta se srečala prvič v življenju, kakšen je danes njun odnos, pa tudi svoje načrte za dopust.

Že dolgo se poznata. Se morda spomnita, kakšno je bilo prvo srečanje in kaj sta mislila drug o drugem, preden sta se poznala osebno?

Lorella: Ja, seveda, nepozabno. Kavarna Loggia v Kopru, noro vroče poletje, kako me je skrbelo, kaj bo rekel Mario, kakšen bo, ali mu bom simpatična, ali mu bom všeč, ali bo stekel pogovor … In vse je bilo na svojem mestu, puf, v trenutku! Enkrat se je nasmejal in sem vedela, da bomo imeli odličen festival, kar se je očitno poznalo tudi na odru, ker naju je publika takoj vzljubila.

Mario: Ja, tega ne bom nikoli pozabil. MMS je bil namreč prvi festival, ki sem ga vodil v življenju. Poklical naju je g. Plahutnik v Koper, srečali smo se na kavi. Imel sem tremo, ker sem mislil, da Lorella sploh ne zna slovensko, jaz pa ne italijansko. Sploh ne vem, ali nisem bil takrat prvič na slovenski Obali, vse je bilo novo in imel sem strahospoštovanje pred tem, kar me je čakalo. A so bili vsi strahovi odveč. Z Lorello sva se razumela od prvega trenutka, bila je moja vodička po Portorožu in v hipu sem vzljubil njo in MMS in Portorož in začel sem se učiti italijansko.

Kaj pa danes mislita, sta mnenje kaj spremenila? 

Lorella: Niti po naključju. Jaz bi z Mariem delala vedno in povsod, všeč mi njegova družba, smisel za humor in zdaj ga že tako dobro poznam, da samo pogleda in že vem, koliko je ura. Druženje z njim je vedno super in prekratko, saj skozi pravim, da bi morale Melodije trajati vsaj tri dni. (smeh) To pa bi bilo super!

Mario: Kljub več kot 20 letom od prvega srečanja se med nama ni nič spremenilo. Seveda se je marsikaj zgodilo v najinih življenjih, a ostala sva zaveznika, prijatelja in Melodije morja in sonca vse to vedno znova potrdijo. Tudi letos komaj čakam, da se za nekaj dni preselim na morje in padem v poseben »filing«, prepleten z glasbo, s prijateljskimi druženji, vse to je čisto drugače kot v Ljubljani, tam diši po borovcih in morju.

Kolikokrat sta že skupaj vodila razne prireditve?

Mario: Letos imava jubilej, skupaj bova na odru točno desetič, sicer pa se lahko Lorella pohvali z bistveno višjo številko.

Lorella: Moje številke pravijo, da sva zdaj desetič skupaj na MMS, imela pa sva še eno zelo zabavno Emo.

Sta se na MMS že navezala? Se kakšnega še prav posebej spominjata? 

Mario: Vsak festival je malo drugačen, doživetje zase. V mojem spominu je morda najbolj živ tisti iz leta 2014, po mnogo letih sem se vrnil na festival, takrat je zmagal Rudi Bučar, res smo se potrudili, vse je štimalo, občinstvo je bilo nepozabno, žur po festivalu pa tudi. Skratka, zdelo se mi je, da bolje ne more biti.

Lorella: Jaz sem na MMS zelo navezana deloma tudi zato, ker se zgodi na Obali, torej pri meni doma. Nekateri sicer mislijo, da je to lažje, a v resnici je še težje, ker imam do svojih ljudi večjo odgovornost. Ko je leta 2014 zmagal Bučar, je bil festival na vrhuncu, se strinjam, in res je bilo vse čudovito in glamurozno. Vse zvezde so nam bile naklonjene!

Bosta imela med pripravami na festival kaj časa za kopanje ali kakšne druge dogodivščine na plaži?

Lorella: Na plažo lahko pozabim vsaj do 12. julija, ker dan po festivalu običajno ležim in razmišljam, kako je bilo. Do takrat pa vaje, pisanje, koncentracija, nabiram energijo in se pripravljam. Projekt je resnično zelo velik.

Mario: Glede tega pa sem precej zadržan. Med MMS-om nikoli ne grem v vodo ali na plažo. Skratka, to je zame služba, čez dan vadim tekst, ga spreminjam, se družim s kolegi ali glasbeniki.

Kakšne pa imata načrte za to poletje? 

Lorella: Rada bi šla na dopust, res bi rada odpotovala, a nimam nobenih načrtov. Če sem iskrena, bi rada šla v Ameriko, ki pa je še vedno zaprta, tako da kar koli drugega se bo zgodilo, bo dobrodošlo in pozitivno sprejeto.

Mario: Upam, da nas ne ujame kak nov val epidemije, to poletje bi rad šel na morje, rad bi šel v Pariz, pa z avtom v Italijo in na Češko. Ne vem, ali mi bo vse to uspelo, moram pohiteti, saj konec avgusta že snemamo nove oddaje Joker in takrat je konec brezskrbnosti, in ko pride prvi megleni dan v Ljubljani, vem, da je poletje mimo.

Fotografije: ZEN

DELITE
Pomakni se na vrh