Slavljenec Domen Kumer: o smučanju z Ivico Kostelićem, kako so ga zamenjali z Michaelom Jacksonom in zakaj se trudi pomagati

Danes, 3. julija, je 38 let dopolnil Domen Kumer, štajerski glasbenik in voditelj.

Domen se je v medijih pojavil prvič v najstniških letih, ko je treniral smučanje. »V desetih letih smučanja sem se naučil ogromno in spoznal veliko zanimivih ljudi. Zadnji dve leti sem poleti preživel veliko časa s hrvaško smučarsko reprezentanco, v kateri sta bila takrat Janica in Ivica Kostelić. Skupaj smo trenirali in se družili. Pri njiju sem videl, kaj vse se da narediti z močno voljo. Čeprav nista imela pravih razmer za vrhunsko smučanje, sta vse dosegla z vztrajnostjo in voljo. Oba govorita odlično slovensko, tako kot preostala ekipa, kar se mi je vedno zdelo zelo spoštljivo. Ivica je bil strasten in nadarjen rokenrol kitarist, jaz pa sem bil netalentiran, oba pa sva bila mega,« se smeji Domen, ki priznava, da se je sam precej manj posvečal treningom kot legendarni hrvaški smučar. Mu je pa zato prav Domen priskrbel kitaro! »Spominjam se, da si je Ivica želel kitaro Fender bele barve, ki je imela zadaj znak z napisom Jimi Hendrix. Kitaro sem mu naročil v Mariboru in dogovorila sva se, da mu jo pripeljem na trening v Avstrijo. Takrat sem se vprašal, kam sem prišel, da poleg prodaje telefonov skrbim še za dobavo kitar … In potem sem se počasi res posvetil samo glasbi. A prva tri leta sem brcal v prazno. Nihče me ni niti povohal. No, tega pa nisem pričakoval in nisem hotel. Spomniti sem se moral nečesa posebnega in tako sem s pomočjo Brajevića prišel do pesmi Daleč je do Portoroža. To je bil moj prvi uspeh. Pesem je bila velika uspešnica, z njo sem zmagal na Melodijah morja in sonca. Nagrado dva milijona tolarjev sem dal otrokom s cerebralno paralizo in bil eden prvih, ki so darovali v humanitarne namene,« pripoveduje Domen, ki sta ga mama in pokojni oče vzgajala tako, da je treba po svojih močeh pomagati drugim, in seveda sta to pokazala z zgledom. »Ko je bila vojna, sta oče in mama pomagala z oblačili in drugimi stvarmi sosedom, ki so imeli doma begunce in Srbe iz vojašnice, ki so bežali domov. Od majhnega smo gledali na to, da smo pomagali tistim, ki so potrebovali pomoč, čeprav tudi mi nismo imeli vedno dovolj.«

Domen je tudi svojo glasbeno pot začel z dobrodelnimi nastopi. »Svoj čisto prvi glasbeni nastop sem imel v zavodu na Tratah, kjer so ljudje s posebnimi potrebami. S prijateljem Sašem Vogrinom, znanim fizioterapevtom, ki je delal v tem zavodu, sva igrala – on kitaro, jaz klaviature. Na koncert me je pripeljal oče z mercedesom, in ker sem imel dolge lase, so varovanci mislili, da je prišel Michael Jackson. (smeh) Ko sem odšel od tam, sem še dva dneva podoživljal vse, kar se me je dotaknilo, in takrat sem prvič pomislil, da bi lahko nekomu nekaj dal. Že tedaj sem vedel, da bom za to izkoristil prvo priložnost – in seveda še kakšno –, zato po zmagi na MMS sploh nisem razmišljal. Moja poteza na odru je tako presenetila organizatorja, da mi je vzel mikrofon in takoj podvojil nagrado! Ta dva milijona tolarjev je dobilo društvo Sonček in to takrat ni bilo malo denarja,« se spominja glasbenik, ki v teh dneh pridno nastopa in pripravlja nove skladbe.

 

DELITE
Pomakni se na vrh