Ko te župan enega lepših mest udari po riti

Kaj rečeš, ko te župan enega od lepših slovenskih mest udari po ta zadnji? Kar tako, mimogrede, pobalinsko in z nasmeškom. Prideš na intervju z njim, prijazna, urejena, profesionalno pripravljena na pogovor o prihodnosti našega in njegovega mesta. Župan ti ponudi kavo in vodo in te nepričakovano tleskne po ta zadnji, ko se hočeš usesti na stol.

Pet scenarijev sem takrat imela v glavi. Prvi, scenarij A, je bil, da ga žvajznem po tisti betici, kot da sva v sedmem razredu osnovne šole. To bi zmogla, vem. Vendar obstaja ovira. Kot študentka sem stregla v nekem lokalu, ko se mi je zgodila podobna zadeva. Takrat sem visokega, svetlega tipa v modrem puloverju, ki je sedel na barskem stolčku poleg šanka in je nepovabljen položil roko na mojo rit, neusmiljeno usekala z desnico. Sama se je stegnila. Refleks, prisežem. Ob udarcu je tip tako nerodno padel s tistega stolčka, da je z glavo udaril ob tla in omedlel. Ne spomnim se, ali sem še kdaj v življenju slišala tolikšno tišino kot tistih nekaj minut po famoznem padcu tipa v modrem puloverju v lokalu, polnem pijanih moških. V glavnem, lahko bi ga ubila, a ne, pa ga na srečo nisem. No, takrat sem prisegla sama sebi, da ne bom udarila nobenega moškega več, in glede na to, da so še vsi moški mojega življenja živi in zdravi, pomeni, da prisego še vedno držim. Ker če bi tip takrat umrl, kaj mislite, kaj bi se zgodilo? V zapor bi šla, a ne, čeprav sem v resnici samo branila svojo rit.

Scenarij B. Da župana zatožim učiteljici, kot da sva v sedmem razredu osnovne šole. V tokratnem primeru bi bila to policija ali kaj. Poglejmo, kako bi to zvenelo: »Halo, policija, nekaj groznega se je zgodilo, pomagajte. Gospod župan me je mahnil po riti.« In potem bi se začelo: »Kako vas je udaril? Z roko ali nogo? Močno ali na lahko? Vas je zabolelo ali ste morda celo uživali v tem udarcu? Ste mu sami nastavili svojo rit ali jo je on sam odkril? Ste imeli oprijete hlače, ki so poudarile vašo zadnjico in ali ste morda izzivalno nosili najkrajše krilo, ki ga imate v omari?« Moja beseda, beseda nepomembne novinarke, proti velikemu šefu, glavnemu bossu v mestu. Komu bi vi verjeli? Njemu, da me ni udaril po riti, ali meni, ki bi trdila ravno nasprotno? Hm.

Scenarij C. Delaj se, kot da se ni zgodilo nič posebnega, čeprav bi ti bil župan po letih lahko oče. Vdihni globoko in ostani profesionalna. Grdo poglej prvega v mestu in mu reci, naj si tega nikoli več ne dovoli, da je to tvoje prvo in zadnje opozorilo, da ga boš sicer prijavila pristojnim ustanovam. Bi potem še dobila intervju z županom enega lepših mest v Sloveniji? Bi njegov ego prenesel tolikšno zamero? Bo tudi v prihodnje kooperativen s tabo, čeprav ve, da ga lahko zaradi tega udarca po riti kadar koli primeš za jajca? Hm.

Scenarij D. Morda pa bi mu dala nasmeh praznega upanja, stresla še sama kakšno mastno šalo, uporabila njegov nagon po moji riti, ga še sama tlesknila po njegovi, spila viski ob kavi namesto vode in iz župana ustvarila skritega zaveznika. Najino nadaljnje sodelovanje in moja kariera tako ne bi bili postavljeni pod vprašaj. Vseeno jaz njega bolj potrebujem. On je samo eden, novinark pa je sto.

Scenarij E. Začni se dreti na ves glas, posilstvo, vrzi se na tla, z rokami si skuštraj lase, popraskaj se po vratu. Nekdo bo že pritekel. Prišli bodo varnostniki, poklicali bodo policijo, prišli bodo mediji, ti boš žrtev, sklicala boš tiskovno konferenco. Tožila ga boš za psihično nasilje, za spolno zlorabo, nadlegovanje, na sodišču bo slika tvoje zardele riti neizpodbiten dokaz, da te je župan enega lepših slovenskih mest res udaril po riti. Hm.

Za kateri scenarij bi se odločili vi?


Katarina Keček je novinarka, voditeljica in avtorica romana
Umetnost zavijanja z očmi, ki vsak ponedeljek oriše svoj pogled na dogajanje v zadnjem tednu v rubriki Dnevnik ozdravljene pesimistke.

DELITE