Plesalec Marko Hren je ljubitelj starodobnikov

Marko Hren je legenda slovenskega akrobatskega rokenrola in vodja Plesnega mesta. Ples pa ni njegova edina ljubezen in strast, temveč je tudi velik zbiratelj starodobnih motorjev in mopedov. Marko pravi, da ohranja vozila in razne predmete nekega minulega časa, zato je ta njegov konjiček zagotovo zanimiv tudi za vse druge ljubitelje tehnike.

»Moja mama, ki šteje 91 let, je kot majhna deklica dobila v dar nekaj znamk, pozneje tudi kak star bankovec, kovanec. Vsa leta je svojo zbirko dopolnjevala in čez čas začela kupovati tudi nove izdaje znamk Pošte Jugoslavije in zatem Pošte Slovenije. Tudi značk se je nabralo res veliko. Ko smo otroci, drugi sorodniki in sodelavci iz Litostroja potovali po svetu, smo prinesli še kak bankovec, kovanec, predvsem pa smo ji pisali in vsako znamko je pridno shranila. Spravila je tudi vse dinarčke, ki so šli iz obtoka, tudi bone za bencin … Tu je verjetno vzklila tudi moja ljubezen do zbiranja,« pojasnjuje Marko, ki se rad spominja prvih motorjev v svoji družini: »Moj prvi spomin seže do bratovega BMW R50, ki ga je kupil na licitaciji takratne milice in ga z veliko ljubezni in znanja obnovil. Kasneje so mu ga ukradli in z akcijo skorajda vse Šiške je bil motor hitro doma, tat pa verjetno za zapahi. Ta motor je bil pozneje prodan in menda je novi lastnik z njim prepotoval velik del Evrope – toliko o tem, kako dobro je bil obnovljen. En tak motor je tudi v mojih mislih … nekoč, seveda.«

Marko je najprej kot najstnik sedel na mopedu. »Sprva seveda na popularnem pony expressu, kasneje sem imel navito Tomosovo štirico, ki je seveda postala petica, dobila povrtan cilinder in večji bat, pa zmogljivejši uplinjač in doma narejen športni izpuh. Ta je tako ropotal, da so me vedno slišali že več ulic naprej. Ta štirica oziroma ‘petica’ pa je letela kot strela!« se spominja Marko, ki je kasneje presedlal na skuterje. Najprej je imel NSU primo.

»Primo sem kupil od sovojaka. Z njo sem se rad vozil naokrog, ampak bolj na kakšne krajše izlete. Ob včlanitvi v Moto Club Mak Vodice pa sem postal pravi oldtajmer, oh, starodobnikar, da se popravim, in srečanja, na katera sem se odpravil s primo, so se kar vrstila,« pripoveduje Marko, ki zahtevna popravila svojih vozil prepušča mojstrom, »čeprav znam marsikaj razstaviti, sortirati, spreten sem pri nabavi nadomestnih delov, pa tudi oldije za obnovo poiščem sam. Nekoč sem videl razstavljen Tomosov skuter galeb. To je prav poseben skuter, ki je bil narejen po licenci Pucha, tako kot vsi motorji in mopedi tistega časa v koprski tovarni. Bil mi je tako všeč, da sem začel iskati enakega za obnovo. Uspeha pa ni in ni bilo. Res je, da jih je bilo narejenih sila malo, predvsem pa so bile to takrat drage zadeve in ljudje so raje kupili cenejši moped ali recimo NSU primo, vespo … Tedaj sem iskalno polje razširil še na območje naše nekdanje države in kmalu v Srbiji našel ne enega, ampak dva. Danes je eden od teh že vozen in povsem prenovljen. Ta je zame, moj! Drugi pa še čaka na pravega mojstra, imam pa zanj vse, kar je potrebno,« pravi Marko, ki dobro pozna zgodovino vsakega od svojih starodobnikov.

»Za vsakim mopedom, skuterjem, je v ozadju neka zgodba. Recimo tale: nekoč je moj tast domov pripeljal nekompleten moped Tomos T-12. Nekaj let po njegovi smrti sem tuhtal, kako bi moped uredil za ženo. Naj ima na neki ‘starodoben’ način tudi z omenjenim mopedom spomin na očeta. Moped sem našel, priskrbel vse dele, striček Lado ga je čudovito obnovil v črno-krem izvedbi in ravno te dni se žena z njim spoznava na vožnjah po vaških poteh. Še nekaj vaje in bo šla z nami na kakšno srečanje ljubiteljev starodobnikov …«

Med njegovimi najnovejšimi pridobitvami pa je tudi solex, ki ga je prvič opazil pri sosedu v bloku. »Takrat smo še stanovali v Šiški, v Litostrojevih delavskih blokih. Za nas, mularijo, je bil sicer čisto prepočasen … za nas sta bila pomembna hitrost in veter v laseh, vseeno pa se mi je že takrat zdel zanimiv. Ko sem pred leti iskal svojega solexa, sem našel tudi mnogo ljubiteljev, med njimi Črta Kanonija, znanega novinarja. Kmalu sva sklenila dogovor. Sam mi bo enega obnovil,  jaz pa bom organiziral ‘pariški piknik’ s solexi v Ljubljani. Dobili se bomo torej ljubitelji in lastniki solexov, se družno popeljali skupaj po mestu, nato pa sedli nekam ob Ljubljanici. Postregli nas bodo nekako tako, kot so njega dni znamenite ambasadorje solexov: Jacquesa Tatija, Catherine Deneuve, Mireille Darc in seveda Steva McQueena, nekdo bo prebiral (verjetno) Prevertovo poezijo, kakšna luštna pupa bo zapela kak šanson, pa še zaplesali bomo, morda tudi kankan. Pikniki ob Seni so v Parizu tradicija, zakaj torej tega dogajanja ne bi prenesli še k nam? Tako bodo solexi dobili svoj tradicionalni dogodek, pa še kak spaček pride morda zraven. Kaj se ve, morda nas pri vsem tem podpre še francosko veleposlaništvo, saj konec koncev mineva 220 let od ustanovitve Ilirskih provinc,« razmišlja Marko, ki se veseli tudi že srečanja Moto Cluba Mak, ki bo zadnjo avgustovsko soboto (28. 8. 2021). Menda bo tam res zanimivo, saj bo na kupu veliko lepo ohranjenih starodobnikov.

DELITE
Pomakni se na vrh