Zaradi suše so prizadete skoraj vse poljščine in travinje

Pomanjkanje padavin in visoke temperature že močno vplivajo na kmetijske rastline. Zaradi suše so prizadete skoraj vse poljščine in travinje, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer škodo zaradi suše okvirno ocenjujejo na 20 do 50 odstotkov. V teh razmerah je ključno namakanje, koristjo tudi drugi tehnološki ukrepi.

Trenutno smo že v drugem vročinskem valu letos, pogosti veter in pomanjkanje padavin pa že od druge polovice junija stopnjujejo izsušenost površinskega sloja tal in s tem vplivajo na vodno bilanco kmetijskih rastlin. Izhlapevanje je povečano, lokalne padavine, ki nastajajo, pa zelo hitro izhlapijo, je vremenske razmere za STA opisala agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje Andreja Sušnik.

Rastline so tako v velikem vročinskem in sušnem stresu. Poleg tega to ni prvi, z vremenom povezan stres letos, spomladi so se namreč kmetijski pridelovalci v večjem delu Slovenije spopadali s pozebo, nato pa je maja sledilo hladno in mokro vreme, rastline so slabo klile.

Neugodne vremenske razmere so prisotne v večjem delu Slovenije, slabše pa so na plitvih, prodnatih tleh. Posledice suše se marsikje že kažejo v obliki širokih in globokih razpok v tleh.

Zaradi previsokih temperatur v juniju so se pri pridelavi plodovk v rastlinjakih soočali z velikim izbruhom talnih gliv, pri visokih temperaturah se ne tvori dovolj cvetnega prahu, več je škodljivcev, nastajajo tudi opekline zaradi sonca, so težave v kmetijski pridelavi za STA nanizali na KGZS.

Zaradi suše so prizadete predvsem nenamakane površine z vrtninami, poljščinami in sadovnjaki, močno prizadeto je travinje, precej manj vinogradi, ugotavljajo pri KGZS. Pri poljščinah največ škode pričakujejo na posevkih koruze, oljnih buč, krompirja in soje, manj znakov škode kažejo posevki sončnic.

Je pa lepo vreme brez padavin ugodno za žetev, ki že poteka. Ječmen je v glavnem požet in v večini ni večjih škod zaradi suše, razen v Pomurju, kjer pri KGZS ocenjujejo, da je pri ječmenih izpad pridelka zaradi suše in vročine do 20-odstoten.

Sušnikova je posebej izpostavila koruzo, ki je zaradi slabega vremena spomladi bila kasneje posejana, sledila sta moča in hlad, kasneje vročina. Koruza je trenutno v primerjavi s prejšnjimi leto nizka, ponekod se tudi že suši. Na KGZS ocenjujejo, da bo pri močno prizadetih posevkih koruze pridelek zmanjšan nad 50-odstotno.

Krompir je zaradi pomanjkanja vode v fazi polnjenja gomoljev močno prizadet, v rasti je zastala soja, oljne in navadne buče so velik porabnik vode in tam, kjer je manj humusa v tleh, so rastline zelo prizadete od suše.

Močan je vpliv vremena letos na travinje. Prva košnja je bila motena zaradi slabega vremena, zdaj primerno rast ovira vročina, marsikje so travniki ožgani. Na KGZS ocenjujejo, da bo letos najmanj en odkos manj, poleg tega je pospravljena krma slabe kakovosti.

Pri vinogradih suša slabo vpliva na mlade nasade s plitvimi koreninami, medtem ko na starejše manj. Sadovnjake je najprej spomladi prizadela pozeba, plodovi, ki so ostali, pa marsikje zaradi vročinskega šoka v zadnjih tednih odpadajo, opozarjajo v KGZS.

Primerjava agrometeoroloških podatkov za letošnji junij in julij s preteklimi leti že kaže podobnost s sušnimi leti 2003, 2006 in 2013, je dejala Sušnikova, ki ocenjuje, da je v spopadanju z vremenskimi spremembami potencial za kmetijstvo v raznolikosti zasaditev in v novih, na vremenske strese odpornih sortah.

Prav tako je oz. bo potrebno prilagoditi način kmetovanja z uvedbo tehnoloških ukrepov, kot so zagotavljanje veliko organske snovi v tleh in zastirke, namakanje, oroševanje, protitočne mreže, senčenje in drugi, je še nanizala agrometeorologinja.

DELITE