KNJIGE: Romani za vse okuse

Domače založbe so poskrbele, da imamo za dopustniško branje res pestro izbiro. Tokrat smo izbrali nekaj romanov, med katerimi boste zagotovo našli tudi pravega zase.

ANDREJ SKUBIC: Krasni dnevi

Večkratni kresnikov nagrajenec tokrat navdušuje z mojstrskim menjavanjem perspektive in nasploh izvrstnim stilom pisanja. Mirno bivanje vdovca Dušana Šaute v domu za starejše občane prekine obisk kriminalistov, ki iščejo njegovo hčer Lejo. Nikakor je ne morejo najti, čeprav naj bi bila »priča nečemu«. Dušan iz rumenih medijev izve, da naj bi Leja, »pripadnica kulturniške estrade«, preživela noč s tovornjakarjem, ki je v hiši skrival truplo svoje žene. Dušan se poda na iskanje hčere, pa tudi na potovanje v lastno preteklost, kar ga vodi v razkrivanje odnosov s hčerjo, očetom in pokojno ženo, ki je umrla za demenco. Ko se Leji in Dušanu vendarle uspe srečati, si med vožnjo do stare družinske počitniške hiše končno izpovesta vso zgodbo.

KARL SCHLÖGEL: Vonj imperijev

Vas zanima vonj preteklosti? Potem vzemite v roko to knjigo nemškega zgodovinarja, saj gre za fascinantno delo o zgodovini vonjav oziroma dišav, ki je hkrati oris kulturne zgodovine 20. stoletja. Avtor sledi »biografiji« parfuma, ki je bil razvit na družbenozgodovinskem ozadju oktobrske revolucije, iz njega pa sta nastali dve različici, Chanel Nº5 in Rdeča Moskva, ki sta v pretežnem delu 20. stoletja, zlasti v obdobju hladne vojne, postali simbola elit evropskega kapitalističnega Zahoda oziroma sovjetskega komunističnega Vzhoda. Skozi zgodovino parfumov spoznavamo presečišča politične zgodovine, družbene stvarnosti in umetnostnih tokov, od Lenina in Molotova prek gulagov in palač do Prousta, Bulgakova in Maleviča. Tokrat lahko zgodovino dejansko vonjate.

ANA MARWAN: Zabubljena

Po prvencu v nemškem jeziku je to drugi roman avtorice, ki je nastal v rodnem, slovenskem jeziku. Junakinja Rita se razvija počasi in ni prepričana, v kaj. Še bolj kot sebe opazuje svoje okolje. Pogled usmeri na gospoda Ježa, o katerem meni, da bi ji lahko bil na njeni poti v pomoč. Opazuje ga in secira. Kar uide očesu, zapolni domišljija, njuno prepletanje pa je tako tesno, da ju je kmalu težko ločiti. Jež se vivisekciji sprva upira, počasi pa mu ta vse bolj godi, meni Rita. Pisanje o Ježu je njena naloga, ki jo vestno izpolnjuje. Kdo ji jo nalaga, ostaja dolgo nejasno, kakor tudi, ali je v instituciji, kjer deluje, zaprta ali pa je tam zaposlena. Ministrski oddelki se spreminjajo v bolnišnične in spet nazaj. Kot Rita sama tudi njihova podoba nima trdnih meja in razvidnega smisla.

JO NESBØ: Žeja

Jo Nesbø je bolj podoben rokovski zvezdi kot pisatelju, kar ni naključje – ima namreč poprokovski bend Di Derre. Morda bi uspel v nogometu, če ga pri 19 ne bi ustavila poškodba. Njegova mama je bila knjižničarka, oče pa strasten bralec, tako da je njun sinko že od malega požiral knjige drugo za drugo. Verjetno tako, kot danes milijoni bralcev (po svetu je prodal že več kot 40 milijonov knjig!) danes požirajo njegove uspešnice. Žeja je že 11. knjiga v seriji primerov kriminalista Harryja Hola. Žrtev umora: samooklicana odvisnica od aplikacije Tinder. Edina otipljiva sled – drobci rje in barve v njenih ranah – preiskovalce samo še bolj zmede. Čez dva dneva se zgodi še en umor: ženska enakih let, uporabnica Tinderja, pošastno podoben prizor …

ČRT KANONI: Tam dola, za zidom

Dolgoletni radijski in televizijski novinar ter avtor biografije Moj oče, psihiater Kanoni se tudi v novi knjigi Tam dola, za zidom vrača v otroštvo. Kraj njegovega otroštva pa je bil sploh zanimiv. Studenec! V ušesih mnogih ima to ime strašljiv prizvok, saj je nekoč tam domovala psihiatrična bolnišnica Studenec (danes Psihiatrična klinika Ljubljana). V spominu Črta Kanonija, ki je kot otrok psihiatra živel v nevsakdanjem okolju bolnišnice, spoznal in se družil z mnogimi pacienti, pa je bilo na Studencu kot v pravljici. Če se danes z zaprtimi očmi vrne v čas izpred petdesetih let in prestopi nekdaj glavno vratarnico ob studenški vili, se pred njim izriše jezerce z ribami in lokvanji, brezov drevored in ribnik s čolnarno. Čudovito prizorišče za otroške igre in druženja! Spomini na prve izkušnje in preizkušnje so tako živi, kot bi se vse zgodilo včeraj.

JEDRT MALEŽIČ: Napol morilke

V romanu o treh generacijah tržaških Slovenk spremljamo njihov nenadni pobeg pred fašizmom iz Trsta, bivanje na odmaknjenem podeželju v skupnem gospodinjstvu v Istri, ki terja medosebne zaplete, in naposled z uničenjem oljčnega nasada sproži nadaljnji beg v Maribor, kjer tri Zanutove sprejme družina Gruden in jih nastani v lastnem stanovanju. Najmlajša, Zorka, odrašča ob zbadljivkah vrstnikov in postaja politično vse zavednejša, medtem ko njena mama Marina dočaka epilog z obiskom izginulega moža Antona, končno zaživi na svojem in sreča tržaškega begunca Gvida, ki ji šele zares odstre grozote Slovencev pod fašističnim režimom. V kontekstu današnjih migracijskih zgodb roman kaže na precej drugačen, morda strpnejši odnos Slovencev do begunstva in domoljubja.

FJODOR MIHAJLOVIČ DOSTOJEVSKI: Peterburški letopis, Bele noči

Tega ruskega klasika najbolj poznamo po romanu Zločin in kazen, pa Bratih Karamazovih, Idiotu …, zdaj pa je pri založbi Goga izšla knjiga, v katerimi najdemo dve deli. Peterburški letopis (1847) je pisateljevo ustvarjalno naročje, kalilnica sloga, tipov in idej tako za literarne kot publicistične tekste. V teh zgodnjih feljtonih Dostojevski prvič spregovori o nacionalni ideji in ruski samobitnosti ter začne razvijati publicistični slog, ki bi mu lahko rekli literarizacija vtisov in razmislekov o resničnosti in ki bo dosegel vrhunec v Dnevniku pisatelja. Junaka povesti Bele noči (1848) pa sta sanjač, peterburški tip oziroma »nočna mora«, in Nastenjka, ki si v štirih nočeh med tavanjem po mestu povesta svoji življenjski zgodbi. Konflikt med bratstvom in ljubeznijo, ki prežema celotno povest, pisatelj na koncu že razreši v duhu, ki bo določal njegovo zrelo ustvarjanje.

BRINA SVIT: Ne želi si lahke poti

Tudi v Franciji priznana slovenska pisateljica se po zbirki zgodb vrača z romanom. Tokrat je pisala o svoji izkušnji, o tem, kako se je znašla na jugu Indije in je z nekaj tujci zaradi pandemije postala ujetnica zdravilnega centra sredi tropskega gozda. Roman nam prikaže, kaj se zgodi, ko se zdravljenje spremeni v grožnjo bolezni in meditacijo o svetu, ki nikoli več ne bo tak, kot je bil.

EDITH EGER: Izbira

Ta ganljiva in neverjetna pripoved je zgodba o preživetju in pomemben opomin na holokavst. Edith Eva Eger je preživela nepojmljive grozote in nasilje; a namesto da bi boleči preteklosti dovolila, da jo uniči, jo je sklenila pretvoriti v mogočen dar. Doktorica Eger pričevanja o spremembah, ki so jih doživeli njeni pacienti, prepleta z lastno zgodbo o preživetju Auschwitza, kamor so jo s starši in sestro odpeljali leta 1944, ko je bila še najstnica. Njeni starši so tam umrli. Doktorica Eger pa je še zdaj, pri devetdesetih letih, uspešna klinična psihologinja v La Jolli v Kaliforniji.

PAVLA HORÁKOVÁ: Teorija čudnosti

Ta prvenec češke pisateljice velja za največje literarno presenečenje v njeni domovini v zadnjem desetletju in je prejemnik češke literarne nagrade magnesia litera za najboljše prozno delo leta 2019. Junakinja zgodbe Ada Sabová je izgorela raziskovalka z obskurnega Inštituta za interdisciplinarne študije človeka. Službeno se posveča raziskovanju medosebnih simpatij na podlagi prvega vtisa, zasebno pa odkrivanju različnih čudnosti, časovnih prevezav, zgodovinskih ponovitev in nenaključnih naključij. Rastoča obsedenost z iskanjem pogrešanega sodelavkinega sina Ado postavi na novo pot – in njeno predvidljivo življenje se nenadoma postavi na glavo.

PETER HANDKE: Moje leto v nikogaršnjem zalivu

Končno imamo v prevodu na voljo osrednje prozno delo kontroverznega Nobelovega nagrajenca. Po dolgih letih potovanj po svetu se prvoosebni pripovedovalec ustali v predmestju Pariza, ki ga imenuje Nikogaršnji zaliv. Tam v miru ustvarja, skrbi za hišo in vrt ter se sprehaja po okoliških gozdovih. S podrobnim opisovanjem svojih psiholoških doživljanj priklicuje »drugo preobrazbo«, potem ko je pred leti že doživel eno, ki ga je napadla kot neke vrste bolezen. Tokrat si preobrazbe želi in je nanjo pripravljen.

DELITE
Pomakni se na vrh