Poročilo Združenih narodov: Pandemija sprožila povečanje lakote

Pandemija covida-19 je lani v veliki meri sprožila 18-odstotno rast števila prebivalcev, ki se soočajo z lakoto, ugotavlja danes objavljeno poročilo več agencij Združenih narodov. Na svetu se je tako lani z lakoto soočilo 118 milijonov ljudi več kot leta 2019. Gre za korak nazaj pri dosegi cilja izkoreninjenja lakote do leta 2030.

Svet je bil že na poti, da bi dosegel cilj izkoreninjenja lakote do leta 2030, vendar pa včeraj objavljeno poročilo opozarja, da ga je koronavirus poslal nazaj v napačno smer, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gospodarsko nazadovanje kot posledica ukrepov za zajezitev covida-19 po vsem svetu je prispevalo k enemu največjih povečanj svetovne lakote v zadnjih desetletjih, piše v letnem poročilu o stanju preskrbe s hrano in prehrano, ki ga je sestavilo več agencij Združenih narodov.

Čeprav celotnega vpliva pandemije še ni mogoče ugotoviti, poročilo ocenjuje, da se je leta 2020 z lakoto soočilo med 720 in 811 milijonov ljudi. Glede na sredino predvidenega razpona pri 768 milijonih se je z lakoto lani soočilo približno 118 milijonov ljudi več kot leta 2019, kar je 18-odstotno povečanje.

Z lakoto se je lani v Afriki soočil približno vsak peti človek ali 21 odstotkov prebivalstva, kar je na letni ravni tri odstotne točke več. Afriki sledita Latinska Amerika in Karibi, kjer se je z lakoto soočilo 9,1 odstotka prebivalstva (dve odstotni točki več kot leta 2019), ter Azija, kjer je bilo lačnih devet odstotkov prebivalstva (1,1 odstotne točke več kot leto prej).

Od skupaj 768 milijonov podhranjenih v lanskem letu jih je več kot polovica (418 milijonov) živela v Aziji, več kot tretjina (282 milijonov) v Afriki, medtem ko Latinska Amerika in Karibi predstavljajo približno osem odstotkov (60 milijonov).

Lakota je tako lani prizadela 46 milijonov več ljudi v Afriki, skoraj 57 milijonov več v Aziji in približno 14 milijonov več v Latinski Ameriki in na Karibih.

“Skoraj vsak tretji prebivalec sveta (2,37 milijarde) leta 2020 ni imel dostopa do ustrezne hrane – v samo enem letu je to povečanje za skoraj 320 milijonov ljudi,” piše v poročilu. Omenjenih 2,37 milijarde predstavlja 30 odstotkov vse svetovne populacije. Ta kazalnik razširjenosti zmerne ali hude prehranske negotovosti je v enem letu poskočil toliko kot v vseh prejšnjih petih letih skupaj.

Vsak deseti človek je bil medtem podhranjen, to pomeni do 811 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 9,9 odstotka vseh ljudi, potem ko je bil v letu 2019 ta delež 8,4-odstoten.

Povečanje lakote je bilo široko razširjeno, saj je gospodarska recesija prizadela skoraj vse države z nizkim in srednjim dohodkom. Največji udarec pa so utrpele države, ki so se soočile tudi s podnebjem povezanimi nesrečami ali konflikti, ali obojim.

“Pandemija covida-19 je le vrh ledene gore,” piše v poročilu.

Bolj zaskrbljujoče namreč je, da je pandemija razkrila ranljivosti, ki so se v prehranskih sistemih v zadnjih letih pojavljale kot posledica večjih dejavnikov, kot so konflikti, podnebne spremenljivosti in ekstremi ter gospodarske upočasnitve in upadi.

Pri pripravi poročila so sodelovale Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za razvoj podeželja (Ifad), Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovni program ZN za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Po njihovi oceni obstaja edinstvena priložnost, da se letos spremeni dinamika, in sicer zahvaljujoč dvema največjima vrhoma o hrani in prehrani ter srečanju COP26 o podnebnih spremembah.

DELITE