NIJZ: Publikacija Neenakosti v zdravju prinaša veliko primerjalnih podatkov

Medsektorsko povezovanje je ključno za prepoznavanje in zmanjševanje neenakosti v zdravju, ki so posledica kompleksnejše problematike tako na globalni kot nacionalni ravni, v publikaciji s krovnim naslovom Neenakosti v zdravju navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Pri publikaciji, objavljeni ta teden, so po navedbah NIJZ pokazali, da medsektorsko sodelovanje lahko teče bolje, če pri pripravi argumentacije za posamezne politike oziroma ukrepe medsebojno povezano sodelujejo kompetentne nacionalne sektorske strokovne ustanove.

Publikacija prinaša veliko primerjalnih podatkov. Med drugim mednarodna primerjava indeksa blaginje otrok kaže, da je Slovenija najvišjo uvrstitev na področnih indeksih dosegla pri družinskih in vrstniških odnosih ter izobraževanju (6. mesto), najslabšo pa pri nastanitvi in okolju (12. mesto) ter vedenju in tveganju (17. mesto).

Blaginja otrok v Sloveniji, merjena z regijskim indeksom blaginje otrok, pa je najvišja v goriški regiji. Sledita osrednjeslovenska in gorenjska, ki zaključujeta prvo četrtino najbolje uvrščenih statističnih regij. Najnižjo vrednost indeksa ima zasavska statistična regija, tam otroci v primerjavi z vrstniki iz drugih regij živijo najslabše. V spodnjo četrtino regij se uvrščata še obalno-kraška in koroška regija.

Sicer pa je Slovenija, kot ugotavlja Metka Zaletel z NIJZ, v primerjavah z državami EU pri kazalnikih zdravja pogosto blizu povprečja. Glede socialno-ekonomskih neenakosti v zdravju se Slovenija pri nekaterih kazalnikih umešča dobro ali zelo dobro, na primer pri prevalenci kroničnih bolezni, debelosti pri moških, kajenju pri ženskah in pri neizpolnjenih potrebah po zdravljenju zaradi čakalnih dob.

Pri drugih kazalnikih, kot so debelost žensk, samoocena zdravja, obiski pri specialistu in zobozdravniku, neizpolnjene potrebe po zdravljenju zaradi oddaljenosti, pa se naša država po drugi strani uvršča precej slabo, je navedla Maja Zaletel.

V tokratni publikaciji so obsežneje predstavljeni kazalniki neenakosti v dostopnosti zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.

“Kazalniki neizpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi in izdatkih za zdravstvo kažejo majhne neenakosti po socialno-ekonomskih skupinah. Neenakosti v zdravju se povečujejo zaradi podaljševanja čakalnih vrst, saj si neposredna plačila iz žepa lahko privoščijo le premožnejši. Izrazito se povečujejo neposredni izdatki prebivalcev za dolgotrajno oskrbo”, je izpostavila Eva Zver z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Prikazu kvantitativnih kazalnikov so v publikaciji prvič dodali tudi kvalitativni pregled, ki je nastajal v neposrednih pogovorih z ranljivejšimi skupinami prebivalcev in s tistimi, ki s temi skupinami sodelujejo pri svojem delu.

Zmanjšanje neenakosti v zdravju je med ključnimi sodobnimi izzivi pri ustvarjanju razmer za kakovostno življenje. Cilj je izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva v vseh regijah, še posebno med starejšimi, socialno šibkejšimi in manj izobraženimi, so poudarili na NIJZ.

Publikacija na 200 straneh je tretja tovrstna v zadnjem desetletju in je objavljena na spletni strani NIJZ.

DELITE