OCENA KNJIGE: Prestolnica

Satiro o bruseljski birokraciji Prestolnica Roberta Manasseja so v svetu že poimenovali »prvi veliki roman Evropske unije«. Dogajanje namreč spremlja uradnike, ki skušajo preobrniti negativno javno mnenje o Evropski komisiji in si zato zamislijo, da bi pripravili veliko proslavo ob obletnici – ki so si jo, mimogrede, kar sami izmislili –, pri tem pa se ne zmorejo zediniti, ali je temelj EU res protinacionalistična ideja, kot opomin na izkušnjo Auschwitza. Zgodi se še skrivnostni umor, ki ga oblasti skušajo pomesti pod preprogo, prašičerejci iščejo skupno strategijo prodora na Kitajsko, vendar se zdi politikom, da bodo za svoje interese lažje poskrbeli, če se ne združujejo, čeprav to pomeni, da sploh niso konkurenčni, saj posamezne države nimajo dovolj živine, potem po Bruslju tava fantomski prašič …

Hvalospevi in nagrade, ki jih je dobil avtor, so pričakovanja pred branjem seveda povečali. Čeprav čtivo res ni slabo, bi si osebno želela manj zmede in zaključek preiskave umora, ki ga najprej politiki pometejo pod preprogo, potem pa očitno še pisatelj, saj se do konca zgodbe preiskava, ki jo kriminalist nato pelje na svojo roko, ne razreši. Morda je tudi s tem avtor želel pokazati, kako vse v EU-ju ostaja nedokončano, nedorečeno, izgubljeno …

Roman je vsekakor izvrstno branje za vse, ki obupujejo nad domačo politiko – po prebranem je jasno, da politika tudi drugod ni nič bolj učinkovita, nič bolj povezovalna, birokratska uprava pa predvsem sama sebi namen. Žal pa to ni tolažba tiste vrste, da bi upali na boljše čase, prej nasprotno.

DELITE
Pomakni se na vrh