Big Foot Mama o predčasni starosti

Pred kratkim so člani skupine Big Foot Mama izdali album z naslovom Akustika, na katerem so njihove uspešnice v akustični preobleki. Ob izidu albuma smo basista Alena Steržaja povprašali o tem, kako je skupina preživela zaprtje javnega življenja med epidemijo, o albumu in tudi o načrtih za to poletje.

Kako je koronavirus vplival na BFM? Ste zdaj bolj ali manj povezani?

Eno leto in pol brez koncerta je bila največja črna luknja v zgodovini Big Foot Mame, tako finančno kot duhovno. A namesto da bi gledali v strop in se smilili sami sebi, smo rekli »v vsaki slabi stvari je nekaj dobrega« in po večletnem pregovarjanju Jureta Longyke končno odšli v izštekane vode, kar smo prelagali v prihodnost, ko bomo stari. No, pa nas je ta »starost« dohitela predčasno.

Ste bili ves čas nekako v pripravljenosti ali ste se posvečali drugim stvarem, ko zasedba ni mogla delovati?

Večina v bendu se je držala karantene, razen naju z Grego. Jaz sem vsak torek in petek hodil v prostor za vaje in nabijal bas ob youtubu, Grega je dostikrat prišel na obisk, pripeljal še kakšne kolege in razvijale so se spontane žurke, ki so vsaj malo zacelile koronske rane.

Trenutno predstavljate novo akustično ploščo, ki je torej brez epidemičnega obdobja še ne bi izdali, kajne?

Bi, ampak ne še zdaj. Odločitev je prišla oportunistično: lani poleti so lahko nastopali samo bendi za sedeče občinstvo, ki so imeli akustiko že od prej pripravljeno. Tako smo Bigfooti ostali brez koncertov. Zato smo morali ukreniti nekaj v tej smeri.

Se morda še spomnite, kako ste gledali na prve akustične koncerte in albume vaših vzornikov? Kaj ste si mislili, ko je na primer Nirvana šla na MTV unplugged?

Na akustiko smo vedno gledali skeptično, ker rokerske skupine nikoli niso dosegale enake ravni energije kot z elektriko. Osebno ne vem, zakaj bi poslušal Nirvana MTV Unplugged, če pa Nevermind in In Utero dasta in povesta tisto pravo. Tudi sami prav zato nismo imeli potrebe po tem. Ampak čas je bil primeren za umiritev in zdaj smo veseli, da smo odkrili še neodkrito. Manj energije in rokenrola, zato pa več muzike in drugih čustev. Zdaj neskončno uživamo v akustiki. Pero Lovšin nam je zadnjič rekel: »Fantje, bojim se, da nikoli več ne boste hoteli igrati elektrike.« Pa sem mu odvrnil: »Mi se bolj bojimo, da za elektriko ne bo več organizacijskih pogojev, če se bo koronaparanoja nadaljevala!«

Se strinjate, da ste po Siddharti dobili z zasedbo Joker Out novo konkurenco? Meni se zdi, da je to po res dolgem času zasedba, ki obeta, da bo res velika, kaj pravite?

Vsa čast skupini Joker Out in srečno vnaprej. Se mi pa konkurenca ne zdi primerna beseda, saj gre za izraz trgovinskega tekmovanja, kar umetnost gotovo ni in ne sme biti. Že »konkurenčnost« s Siddharto je pred davnimi leti dokazala, da lahko bendi soobstajamo ne glede na drugega. V poslu se bo potrošnik odločil, ali bo kupil avto enega ali drugega proizvajalca, v glasbi bo pa še vedno lahko poslušal oba. Ta teden bo šel na en koncert, naslednji teden na drugega.

Domnevam, da boste poleti poskušali čim več nastopati, da nadomestite za nazaj, pa verjetno tudi za naprej … Drži?

Tako je. Ponudbe za koncerte se lepo vrstijo, odzivi publike so odlični, ker so ure bolj zgodne, je tudi nekoliko več starejših, ki sicer na pozne nočne koncerte niso hodili.

Koliko časa boste imeli za dopust? Kakšne počitnice so vam všeč?

Malo, kakšen teden za hrvaško morje. Vsaj večina članov bo tako preživela dopust z družinami. Jaz tega ne potrebujem, ker že tako in tako živim tako, kot da sem ves čas na dopustu.

DELITE
Pomakni se na vrh