Družinski portret

Pred kakimi 15 leti je v redakcijo uspešnega medija poklicala še bolj uspešna zvezda. Rekla je, da si ta in ta slovenski politik želi biti objavljen v tem mediju. Ker roka roko umije, so k temu in temu politiku res poslali novinarja in fotografa – tista uspešna zvezda pa bo v zameno za to uslugo že razkrila še kakšno podrobnost iz zasebnega življenja.

Ko sta novinar in fotograf prišla k temu in temu politiku, ju je pričakala polna miza dobrot, med drugim velikanski pršut – in tako je nastala prva fotografija, kako je ta in ta politik rezal pršut in se pri tem zadovoljno smehljal. Sledile so fotografije, na katerih je kosil, pometal in celo držal v naročju hišnega mucka, čeprav ni vedel niti, kako mu je ime. Enkrat vmes se jim je pridružila še žena tega in tega politika, novinar pa je pripomnil, da je res škoda, da so otroci v šoli, ker kako da bi bilo luštno, če bi posneli družinski portret. Pa je ta in ta politik hitro poslal ženo po otroke v šolo in tako so s fotografije, objavljene v tistem mediju, zadržano zrli vsi člani družine tega in tega politika. Otrokom je bilo malo nerodno, ampak ker jim ni bilo treba biti v šoli, so pač stisnili zobe. Povod za članek je bila želja tega in tega politika, da bi dobil eno od funkcij v ustanovah Evropske unije, in prepričan je bil, da bo s člankom, še posebno pa z družinsko fotografijo, prepričal volivce, da ga bodo izvolili. Kajti – če pa ljudje na kaj padajo, je pa to srečna družina, a ne?

Nekaj podobnega meni tudi PR-kolesje slovenskega premierja, ki so mu očitno naročili, da mora po polomu z referendumom za vodo (in drugih peripetijah prejšnjega tedna) malo nagovoriti ljudi s svojo človeškostjo. In tako se je nastavil fotografu z ženo in sinovoma. Ni ti treba biti ravno Tim Roth iz nadaljevanke Laži mi, da ugotoviš, da na fotografiji pravzaprav nihče noče biti. Še pes in muc se počutita malce nelagodno. Ampak za dvig priljubljenosti pač človek stori marsikaj.

Mimogrede, ta in ta politik za tisto funkcijo kljub objavi članka ni bil izvoljen (vsaj ne tisto leto), se pravi, da niti družinski portret včasih ne zadostuje, da bi te ljudje gledali malce bolj naklonjeno.

Kot poje Pink v skladbi Family portrait (Družinski portret): In our family portrait we look pretty happy (Can we work it out? Can we be a family?). Let’s play pretend act and like it comes so naturally. Na našem družinskem portretu smo videti kar srečni (Ali se lahko pomenimo? Smo lahko družina?). Pretvarjajmo se in se delajmo, da je to za nas nekaj naravnega.


Irena Pirman dela v novinarstvu od leta 1990. Je vaditeljica joge in borka za pravice živali. Že nekaj let z veseljem sodeluje v ljubljanskih Dnevnih centrih aktivnosti starejših. 

DELITE