Direktor WhatsAppa povezal razkritje vohunske akcije NSO s poskusom vdora v njihov sistem leta 2019

Glavni izvršni direktor aplikacije WhatsApp Will Cathcart je dejal, da njihova preiskava poskusa vdora v pametne telefone uporabnikov aplikacije leta 2019 s strani izraelskega podjetja NSO z vohunsko programsko opremo Pegasus potrjuje nedavno razkritje obsežne vohunske akcije NSO proti novinarjem in aktivistom.

Cathcart je za Guardian in enega od predstavnikov skupno 16 medijskih organizacij, ki jih je sestavila novinarska neprofitna skupina iz Pariza Prepovedane zgodbe, izjavil, da zanikanja direktorja NSO ne držijo vode. WhatsApp je zaradi poskusa vdora leta 2019 vložil tožbo na zveznem sodišču v Kaliforniji, ki še poteka, poroča Washington Post.

Sodišče prve stopnje je odobrilo nadaljevanje tožbe, NSO se je aprila letos pritožil na zvezno prizivno sodišče v San Franciscu, ki še ni sprejelo dokončne odločitve, ali se lahko tožba nadaljuje. NSO med drugim zatrjuje, da jih je leta 2017 skušal za spremljanje navad uporabnikov iPhonov najeti celo Facebook, vendar so ga zavrnili, ker delajo le z vladami.

Zaradi tega, ker delajo samo z državami oziroma vladami, NSO trdi, da ima imuniteto pred tožbami. Trdi tudi, da sami ne izvajajo vdorov, ampak to počnejo vlade. Sodnik v Kaliforniji je sicer na prvi stopnji ugotovil, da to počnejo s programsko opremo NSO, ki pri tem tudi pomaga, in je zato dovolil nadaljevanje tožbe.

“Poročila ustrezajo tistemu, kar smo sami ugotovili med napadom, ki smo ga zaznali pred dvema letoma, med drugim,da gre za tarče za katerimi se v nobeni obliki ne bi smelo vohuniti,” je povedal Cathcart, poroča Washington Post. Dejal je, da so v obdobju dveh tednov leta 2019 identificirali 1400 uporabnikov aplikacije, ki jim je NSO vlomil v račune, in zaradi tega sklepajo, da je bilo napadov v daljšem obdobju veliko več.

Več svetovnih medijev je pred tednom dni razkrilo obsežno vohunsko akcijo, v okviru katere so z izraelsko vohunsko programsko opremo Pegasus izraelskega podjetja NSO, ki jo kupujejo predvsem vlade, povezali več kot 50.000 telefonskih številk novinarjev, aktivistov in politikov. Ob tem poudarjajo, da ni jasno, za koliko številkami so dejansko tudi vohunili.

Na seznamu je bilo med drugim 15.000 številk iz Mehike, med njimi domnevno tudi številni ubiti novinarji, še 300 jih je bilo iz Indije, med njimi politiki in vidnejši novinarji. Na seznamu so še novinarji ali sodelavci medijev AFP, The Wall Street Journal, CNN, The New York Times, Al Jazeera, El Pais, AP, Le Monde, Bloomberg, The Economist in Reuters.

DELITE