O kačah in ženskah

Irena Pirman

Letos je veliko kač. Prave zime ni bilo, in če ste imeli »srečo« tako kot midve z mojo psičko Leilani, ste lahko recimo decembra naleteli na gada, ki se je grel ob cesti. Pravijo, da je strah do kač prirojen, da kačo preprosto začutiš, še preden jo vidiš. Tisti, ki se na kače spoznajo, pa trdijo, da je strah do kač privzgojen. Resnica je verjetno nekje vmes.

Če verjamete biblijski zgodbi o nastanku človeka, da sta bila torej Adam in Eva prva človeka na zemlji, potem je kača res ena velika packa, ki bi se je morali bati. Mar res? Kača – če hočete, jo lahko imenujete tudi hudič, Lucifer, padli angel, nekdaj najljubši angel vsemogočnega Boga – je bila tista, ki je Evo pregovorila, da je utrgala jabolko z drevesa spoznanja. Ste se kdaj poglobili v to, kar vam stavek v resnici pove? Da je Eva utrgala jabolko z drevesa SPOZNANJA. Eva in Adam sta gola, radostno in brezskrbno tekala po rajskem vrtu. Tako bi bilo lahko v neskončnost. A tam sta bili drevesi življenja in spoznanja. In Eva se je očitno naveličala tiste brezskrbne radosti in si je želela nekaj več, sadež z drevesa (spo)znanja. Želela si je razširiti obzorje – in to je bil njen izvirni greh, ni poslušala Boga, ampak je hotela znanje. In v bistvu ji je tista kača, tisti hudič, želel dobro.

Se sliši bogokletno? Seveda, Cerkev vam česa takega ne bo razlagala, prav tista Cerkev, ki je vlogo žensk v Stari in Novi zavezi potlačila na minimum in pravzaprav priznava samo veličino Jezusove matere, brezmadežne device Marije. A kaj za vraga so ženske počele v zgodovini, da so se jih moški tako bali? Da so jih, sirote uboge, v srednjem veku zažigali na grmadah kot čarovnice, samo zato, ker so bile te domnevne čarovnice napredne, svobodomiselne ženske. Kje se je zalomilo, da je veliko bojevnic utonilo v pozabo, da o njih ne vemo skoraj ničesar? Razlike med spoloma seveda obstajajo, ampak ne za ceno diskriminacije. Zakaj bi morala ženska bosonoga za »šporget« in skrbeti za otroke, moški pa naj počne, kar hoče? Od kod, zakaj tako razmišljanje? Morda pa so se ti moški žensk v resnici bali in se jih še. Kajti ne slepimo se, tudi danes imamo po svetu in na žalost vse več tudi v Sloveniji takih, ki menijo, da je primarna vloga ženske biti mati in gospodinja. Da svobodne volje niti nima – začenši s pravico do splava. O tem in o vsem drugem naj bi odločali moški. Da je ženska brez otrok možača, lezbijka. Pa pri tem razmišljanju sploh ne gre za feminizem. Moški so super, da se razumemo – tisti razsvetljenci, ki ženski spol obravnavajo kot enakovrednega. Problem so tisti, žal glasnejši, ki bi si ženske na vsak način radi še vedno podrejali.

Počasi nam sicer gre na bolje. Recimo v pop kulturi. Ni večje zvezde in je verjetno ne bo, kot je Madonna. A tako rekoč vse, kar stori, ima pridih kontroverznosti. Morda to dela nalašč, da po svoje ruši meje. In zagotovo je na poti do večne slave morala preskočiti več ovir kot moški. A glasbena pop kultura nam vseeno še vedno ponuja napol gole pevske zvezdnice (no, Taylor Swift je izjema), medtem ko moškim pop zvezdnikom za uspeh ni treba otresati z zadnjico. In če pogledamo oskarje – te še vedno strašansko radi podeljujejo ženskam, ki igrajo jokice. Zakaj hudirja ni recimo oskarja za glavno vlogo v filmu Pobesneli Max dobila Charlize Theron? Če pa to ni bila nepozabno enkratna vloga! In ali ste vedeli, da je bila Alexis v podobi Joan Collins sploh prvi ženski lik v zgodovini ameriške televizije, ki je vodil veliko korporacijo? Tista kača iz rajskega vrta in Eva sta se zagotovo zadovoljno muzali. Alexis je bila celo tako priljubljena, da so si ameriške judovske deklice v enem od njihovih obredov odraščanja, ko si morajo nadeti še eno ime, izbrale prav ime Alexis. Bila je pasja, bila je kača, če hočete, ampak bila je super. A če bi bila moški, je kot kačo in pasjo ne bi opisovali. A nič ne de. V pop kulturi je ohranjala zorano ledino vseh, ki so v resničnem in namišljenem svetu prišle pred njo in še bodo: Eva, Marija Magdalena, Boudica, Ana Boleyn, vse sufražetke, Jane Austen, Florence Nightingale, Marie Curie, Rosa Parks … in, prosim, vstavite še vse svoje junakinje – in junake, ki so jih podpirali.


Irena Pirman dela v novinarstvu od leta 1990. Je vaditeljica joge in borka za pravice živali. Že nekaj let z veseljem sodeluje v ljubljanskih Dnevnih centrih aktivnosti starejših. 

DELITE
Pomakni se na vrh