INTERNETNI DOBROTNIKI

Sem eden izmed tistih, ki veliko časa namenijo gledanju televizije, predvsem filmov in serij. Redko mine dan, da si ne bi zvečer ogledal kakega filma, ko pa gredo moja gospa spat, si vzamem še kako urico ali dve in pogledam še nekaj epizod priljubljene serije. Odkar imamo pretočne platforme (streaming), je zadeva še toliko lažja. Za slabih 12 evrov mesečno imam naročnino na Netflix, kjer je filmov in serij malo morje. Sicer je teh platform več, in če bi bil naročen na vse, niti ne bi bilo več tako zelo poceni, tako da se je najbolje odločiti za katero od njih, in jaz sem se pač odločil, kot sem se.

Ampak stopimo korak nazaj. V eni od prejšnjih kolumn sem pisal, kako zagovarjam intelektualno lastnino in pravice, ki iz nje izhajajo. A če dobro pomislim, sem tudi jaz – kot večina – neke vrste hinavec, saj že 15, 20 let pretakam ilegalne vsebine na svoj računalnik. Tolažim se z mislijo, da glasbeniki in filmski ustvarjalci itak zaslužijo dovolj in da jim kakšne hude škode ne delam. Je pa Slovenija v tem pogledu en tak »eldorado«, skratka, zadeve niso urejene. V ZDA je na primer glede tega kar strogo in je ilegalno pretakanje vsebin z interneta kaznivo. Saj kaznivo je tudi pri nas, vsaj v teoriji, v praksi pa tega itak nihče ne preverja. Zakaj bi? Vsi krademo, s politiki vred, in se lepo imamo. Balkanci pač.

Pred pojavom pretočnih platform smo filme kradli z napol legalnih strani, kot je recimo Private Bay ali pa slovenski Partis. Ko se je letos Partis zaradi malomarnosti vzdrževalcev sesul in je trajalo nekaj mesecev, da so ga za silo vzpostavili nazaj, je med ljubitelji filmov zavladala panika. Kaj naj zdaj? Kje naj si pretočim najnovejšo grozljivko? Seveda obstaja tudi nekaj tujih »torrent« strani, vendar vedno obstaja tveganje, da si boš navlekel kak virus. Partis je bil prav zato fajn, ker virusov tam načeloma ni. In tu so še podnapisi. Saj razumem angleško, še več, zelo dobro govorim angleško, ampak pri filmu ti kakšna stvar hitro uide. Bolje je imeti podnapise, pa četudi angleške, hrvaške ali srbske, kot pa nič. In ob tem sem se vprašal: kdo, za vraga (vedno so anonimni), se ukvarja s prevajanjem filmov za takšne platforme, kot je Partis? Kdo si vzame čas, glede na to, da to ni plačano? Vsaj mislim, da ni, ker ne vem, kdo naj bi to plačal in s katerega naslova naj bi prišel denar za to. Se pravi nekdo, ki se mu to zdi fajn in ima očitno preveč časa, za nas prevaja filme, nadaljevanke in podobno.

Prevodi so včasih sicer rahlo butasti, sploh kadar so angleške fraze dobesedno prevedene, kot je na primer »break a leg« ali pa »I’ll take a rain check«, ampak ni toliko moteče. Skratka, koristi so večje. In kdo je ta, ki film naloži, da ga lahko jaz dol snamem? Komu se da »ripati« DVD-je in druge formate? Kje jih je dobil? Če jih je legalno kupil, zakaj potem nam, škrtim, omogoča, da gledamo brezplačno? V čem je smisel takšnega dobrotništva? Dobro počutje? In navsezadnje, kdo je postavil sam portal? Verjamem, da vzdrževanje takšnega portala vzame kar nekaj časa in energije, poleg tega pa je treba letno plačevati za domeno in gostovanje, kar niti ni tako zelo poceni. Ker na teh straneh niti ni oglasov, s katerimi bi pokrili vsaj del stroškov, ne razumem, komu se to splača. Ne razumite me narobe, vesel sem, da takšne platforme obstajajo, samo kdo to fura in čemu? Tako moram sklepati, da gre za nekakšne internetne dobrotnike, ki pač nam, raji, omogočajo takšne in drugačne užitke; v očeh zakona so v bistvu kriminalci, ki pa jih (zaenkrat) nihče ne preganja. Navsezadnje takšno stanje vsem ustreza, ampak po drugi strani – ali ne bi bilo bolje, če bi tudi v tem segmentu vladal red?

Ko sem pred leti skušal biti glasbeni menedžer, sem precej hitro obupal, saj sem ugotovil, da pri nas ni reda in da se tudi nekaj let po razpadu Juge tukaj posluje bolj tako, »po naše«. Če bo morebitni ponovni izbruh covida jeseni spet zaprl kinodvorane, nam bodo pa te platforme prišle še kako prav. Nekje si je pač treba ogledati vse te silne filme in serije. Če bi vse pošteno plačal, bi mi ostalo bore malo denarja.


Jurij B. Hudohmet je glasbeni urednik, sobar, navijač Liverpoola, mož, oče. Ne nujno v tem vrstnem redu.

DELITE