INTERVJU: Imset – skupina, ki navdušuje celo tuje zvezdnike

Skupina Imset je nastala pred dobrim desetletjem, vendar so fantje sprva igrali priredbe. Ko pa so začeli z avtorskimi skladbami, so se udeležili različnih festivalov, tudi Eme, in navdušili ljubitelje rokovske glasbe. V zadnjem času pa navdušujejo celo v tujini! Člani skupin Coldplay in Linkin Park so njihovo glasbo slišali, ker so se pred kratkim uvrstili v finale največjega mednarodnega tekmovanja na svetu ISC (International Songwriting Competition), na katerem je sodelovalo kar 26.000 izvajalcev z vsega sveta. Na tekmovanje so vstopili s takrat še neizdanima skladbama – Lost Inside in All The Same.

Kakšni so občutki, ko te pohvali Stingov bobnar, ko te poslušajo tvoji vzorniki, ko te torej hvalijo največji na svetu?

Iskreno, v življenju si ne bi mislili, da se nam bo kaj takega zgodilo. Ampak ker smo 24 ur na dan v pogonu zaradi vseh stvari, še kar nismo čisto dojeli, kaj nas je doletelo. Smo pa seveda konkretno nazdravili. (smeh) Je pa to zagotovo ogromen »push« za naprej in dober korak v tujino.

Preden se vrnemo k novim uspehom, obudimo spomine na začetek. Kakšni so bili vaši načrti, ambicije, ko ste sestavljali skupino?

Še od prvih strganih strun in mozoljavih obrazov smo si vedno postavljali visoke cilje. Kot garažna zasedba smo tako kot večina na začetku preigravali razne domače in tuje priredbe, potem pa smo se s trmo kaj hitro postavili na večje odre. Rekli bi, da je bil naš cilj vedno večja dvorana, kot so Stožice – danes se je ta cilj prestavil na kakšen festival Rock Am Ring v Nemčiji. Če je volja, se vse da. In mi smo jo imeli. Danes pa še večjo.

V skupini ste štirje člani. Ste se takoj ujeli, takoj našli ali ste imeli kakšna dolgotrajna pogajanja?

Tukaj smo imeli srečo, da smo po večini prijatelji ali sosedje iz otroštva, pevec Jaka in bobnar Blaž pa sta celo bratranca. Tako nas poleg »obveznosti« do skupine Imset drži skupaj tudi velikanska prijateljska povezanost. Lahko rečemo, da smo kar družina. Družimo se tako na vajah in koncertih kot tudi v prostem času.

Kako bi opisali vsakega od članov? Katere so njegove prednosti, slabosti?

V vsem tem času smo se spoznali do obisti, in četudi se pri nekom pokaže slabost v neki stvari, jo preostali trije zapolnijo. In to nas žene še naprej, ta medsebojna podpora in znanje, ki ga imamo in smo ga dobili z leti.
Sicer pa smo štirje zelo preprosti fantje iz okolice Domžal, ki se znajdemo, tudi če bi nas nekdo postavil sredi gozda samo v spodnjicah. (smeh)

Ker vas tudi v svetu hvalijo zaradi kakovostnih skladb, me zanima, kako vaše pesmi sploh nastanejo? Koliko kompromisa je potrebnega, da je pesem všeč vsem, da se vsi strinjajo, da gre na repertoar?

Včasih pesem nastane samo iz mrmranja, ki si ga je nekdo posnel na telefon, lahko pa tudi načrtno iz določenih akordov, pri čemer pa si po navadi zapletemo življenje z različnimi elementi, ki jih hočemo uporabiti v pesmi. (smeh) Kompromisi vedno so, pridejo argumenti, ampak najpomembnejše je, da smo na koncu vsi štirje zadovoljni. In to največ šteje. Da uživamo tako v ustvarjanju kot tudi izvajanju.

Že dolgo sodelujete s producentom Matejem Pečaverjem. Bi lahko rekli, da je on vaš George Martin? In kaj so vam dala sodelovanja s tujimi producenti?

Z Matejem smo se na skupni poti našli čisto po nesreči, ko smo leta 2015 na hitro morali izdati pesem Feniks in nas je, po domače rečeno, »fasal« v studio. Presenetilo nas je, da smo se hitro ujeli, energija je bila prava, in zato še danes s ponosom in največjim veseljem sodelujemo z njim.
Sodelovanje s tujimi producenti pa nam je prineslo še tisto češnjo na vrhu smetane za našo avdio produkcijo, da se lahko kosamo tudi s tujino, kar smo dokazali tudi z uvrstitvijo na mednarodnem tekmovanju ISC (International Songwriting Competition), kjer smo se med 26.000 prijavljenimi z vsega sveta povzpeli na 9. mesto v kategoriji rock in 6. mesto v kategoriji za najboljše besedilo, in sicer z dvema različnima skladbama, All The Same in Lost Inside.

Na slovenski sceni je po mojem mnenju preveč takšnih, ki ubirajo bližnjice – ki raje snemajo doma, sami, kot da bi plačali studio in producenta, ki raje sami napišejo skladbo, čeprav nimajo posebnega talenta … Ste vi ubirali take bližnjice ali ne? Bi rekli, da se to potem sliši na končnem izdelku? Meni se namreč zdi, da ni naključje, da je tako uspelo vam ali recimo Siddharti, ki je že za prvenec porabila rekordno število ur v studiu Tivoli. Da torej poslušalci to slišijo, pa čeprav ne razumejo, da je razlika v varčevanju …

Nekateri si morda takšnega studia in promocije ne morejo privoščiti, a če si vztrajen, te prej ali slej nekdo sliši in tvoj zvok zapakira, kot je treba. Je pa s trenutno ponudbo vsemogočih programov, aplikacij in drugih platform mogoče ustvariti glasbo doma na računalniku brez kakršnega koli glasbenega predznanja in ob takšni poplavi vsega se čuti, kaj je pristno, iskreno in kvalitetno in kaj ne.
Mi nismo nikoli ubirali bližnjic, iskreno smo se na poti, ki smo jo izbrali do zdaj, učili najprej po težki strani. Za bend brez glasbenih ali finančnih mogotcev v ozadju je bilo to za nas na začetku kar težko. Ampak se navadiš, koža postane trša, imaš več znanja, vse več poznanstev, seveda tudi prepoznavnosti in potem se veseliš le še tistih sladkih skrbi.

Vaš preboj na domači sceni je bil brez dvoma nastop na EMI. Letos so na Pesmi Evrovizije zmagali rokerji – torej ste imeli čisto prav, da ste se odločili za sodelovanje, kajne? Kako vam je všeč Måneskin?

Še bolj smo se veselili turneje, ki smo jo imeli potrjeno po lanskem nastopu na EMI, a je tako kot vsem tudi nam tale virusna različica leta in pol podrla vse načrte … Mislimo, da lahko kar v en glas povemo, da smo držali pesti za Fince in seveda Italijane. Odlični Måneskin z noro prezenco, karizmo, brez kakršnega koli blišča, čisti rokenrol in samo hud šov na odru. Ko na odru vidiš dušo in srce nekega benda, konec koncev lahko tudi stand up komika, te enostavno potegne vase in uživaš v njegovem nastopu. Noro.

Mislite, da bo zmaga rokerjev na Evroviziji kaj pomagala rokovski sceni?

Rock se v zadnjih časih spet vrača v ospredje, ne samo pri nas, ampak po svetu. Zmaga Måneskina na Evroviziji pa je še ena potrditev, da ta surovost deluje in je tako za tiste na odru kot pod njim sprostitev, da izženeš ven ves stres in slabo energijo. Nekateri hodijo v fitnes, drugi hodimo na hude koncerte.

Kako je prišlo do tega, da ste sodelovali na ISC-ju?

Od prijatelja smo izvedeli, da to obstaja, in smo morali poizkusiti srečo. Sicer malce pozno, ker smo imeli le še tri tedne do prijave in smo v tem kratkem času skorajda z ničle posneli obe pesmi in se prijavili, tako da nam je že rahlo voda v grlo tekla. Ampak se je izkazalo, da smo se sposobni maksimalno organizirati in potruditi. Saj veste, na začetku smo mislili, saj smo le en majhen bend iz majhne Slovenije … Pa se je v pol leta izkazalo, da je prav nasprotno in ponosni smo na to. Lahko rečemo, da je to največja potrditev, ki smo jo do zdaj dobili.

Morda kaj veste, ali je že prej kak naš glasbenik poskušal na tem tekmovanju?

Naš glasbeni prijatelj se je prijavil pred časom, pa žal ni prišel v ožji izbor. Smo mu pa za vselej hvaležni, da nas je napotil na to tekmovanje. To je bila za nas nekakšna brca v rit.

Na tekmovanju vam je uspelo s kar dvema skladbama! Torej ne gre za naključje oziroma muho enodnevnico, ampak očitno ohranjate kakovost, drži?

Upamo na muho večletnico! (smeh) Vedno smo stremeli h kakovosti, pa naj bo to samo en kratek posnetek za na Instagram ali celotna video- in avdioprodukcija za novi singel. Naš rek je: »Če se gremo, se gremo orng al’ pa n’č.« In tega se držimo kot pribito.
Smo pa veseli in hvaležni, da se ta kakovost zdaj širi tudi izven Slovenije. Poslušali so nas Linkin Park in Coldplay, ki so bili le eni izmed članov komisije na tem tekmovanju, in vemo, da je to za nas ogromen dosežek. Stremimo k temu, da bo kmalu dan, ko bomo stopili ob bok največjim v tujini. (nasmešek)

Kakšni pa so zdaj vaši načrti?

Načrtov je precej, a podrobnosti niti še ne smemo izdati, lahko pa povemo, da bo v naslednjih mesecih zanimivo. Pripravljamo nekaj zanimivih projektov, med njimi tudi dva singla, za katera že komaj čakamo, da jih delimo med vse vas. Rock on!

DELITE
Pomakni se na vrh