INTERVJU: Maja Keuc Amaya o spremembah zadnjega leta

Ena naših najboljših pevk Maja Keuc Amaya je med zaprtjem javnega življenja ustvarjala doma. In zgodilo se je nekaj povsem neverjetnega: čeprav je pred epidemijo prišla iz Švedske, ker se ji je uprla mašinerija v svetovni pop produkciji, je zdaj spet navezala stik s svetovnimi zvezdniki! V pogovoru smo izvedeli več o tem in drugih zanimivostih iz njene kariere.

Kaj ste počeli med zaprtjem, ko niste mogli na odre?

Zadnje leto sem se povečala družbenim medijem in priredila nekaj pesmi izvajalcev, ki jih resnično cenim. Prav med pandemijo so skoraj vsi moji idoli delili moje pesmi, kar me je na koncu pripeljalo do priložnosti za stik z Artist Developmentom z menedžmentom v Los Angelesu, ki ima pod okriljem The Weeknda, Johna Legenda, Sio, Brucea Springsteena, Sabrino Claudio in druge. Odprl se mi je nov svet, in čeprav si je težko predstavljati, koliko dela je tukaj, sem po spletu spoznala veliko zanimivih ljudi. Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom lahko s takšnimi ljudmi pisala pesmi na daljavo po aplikaciji Zoom, mu ne bi verjela. V domačem mini studiu posnamem svoj glas in ga pošljem čez lužo. Prav tako lahko iz svoje sobe snemam vokal neposredno v glasbeni program v Južni Koreji, kadar ustvarjam za korejske pop zvezde. Nikoli v življenju si ne bi mislila, da bom počela kar koli takega …

Zanimivo, kako ste si poiskali čisto nove priložnosti. Za vas je bila torej pandemija dobra?

Ko se je pandemija začela in je bilo jasno, da bo to še trajalo, sem začela snemati priredbe pesmi in jih objavljati na družbenih omrežjih. Ljudje sicer mislijo, da le vklopim kamero in mikrofon in pač malo zapojem, a ni tako. Te priredbe mi vzamejo včasih tudi po par ur, včasih po par dni.

Torej ste se trudili, trud pa se je izplačal.

Če si motiviran, imaš ideje in si zagnan, si boš vedno našel projekte. Moja težava je, da me zanima preveč stvari in se mi zmeraj zdi, da ima dan premalo ur. Ne vem, kaj je to dolgčas.

Ste morda bolj navdihnjeni za ustvarjanje, kadar ste žalostni? Saj veste – v javnosti je še vedno močen mit o umetnikih, ki v trpljenju najdejo navdih …

To se mi ne zdi bistveno. Lahko sem tudi zaljubljena. Kadar koli so moja čustva intenzivna, je dotok navdiha močnejši, drugače pa se moram kar malo potruditi. Je pa zanimivo, da vse skladbe, odkar sem resnično našla svoj izraz v glasbi, izhajajo iz odnosov. Najbrž ker je r’n’b/soul glasba že po definiciji bolj čustvena in čutna.

Domov ste se vrnili zaradi epidemije. Ampak zdaj razmišljate, da bi ostali doma, kajne?

Res je. Niti najmanj nisem pričakovala, da se bodo trije tedni karantene raztegnili v skoraj eno leto. V tem času sem dognala tudi, koliko mi v resnici pomeni dom in da bom ne glede na vse v tujini vedno tujka. To se je zdaj še bolj pokazalo pri prijateljih, ki ne živijo v svojih državah. Nekateri so pred pragom upokojitve (ja, prijatelje imam stare od 18 pa do 70 let) in razmišljajo samo o tem, kako bi se po vseh teh letih radi vrnili domov. To me je precej zadelo. Pa tudi to, da spet večinoma govorim svoj jezik, sem v krogu družine, prijateljev, ki jih poznam že polovico svojega življenja … Uh, stvari, ki so mi bile prej samoumevne, mi zdaj niso in sem bolj hvaležen človek. Bom pa s tujino povezana, ker sem tak tip človeka, da me vse zanima in potrebujem okoli sebe ljudi, ki so odprti in drugačni, kot sem sama, da se lahko kaj novega naučim.

Pojete soul, r’n’b glasbo, ki jo sicer povezujemo s temnopoltimi pevci. A zanimivo – tudi zaradi vokala vas kdaj zamešajo s temnopolto pevko, kajne?

Tako je. Ne vem, od kod je v meni ta močna ljubezen do soul glasbe, ker je doma, ko sem bila majhna, ni poslušal nihče, pa tudi Slovenija ni država, kjer bi človek slišal veliko dobre soul glasbe. Že od nekdaj me je vleklo v to, a si nisem mislila, da bi lahko bila dovolj dobra, da bi se lahko primerjala z najboljšimi na svetu. Tujci so me videli drugače kot Slovenci, ker sem bila zanje samo nadarjeno dekle in ne Maja Keuc iz oddaje Slovenija ima talent ali Evrovizije. Ko sem začela doma, sem bila zelo mlada in nisem imela pojma, kdo sem kot umetnica. Hkrati mi je to vcepilo v glavo, da moram živeti po pričakovanjih drugih, čeprav sem v sebi že vedela, česa si želim. A moje želje in strast do glasbe so postale močnejše od strahu pred neznanim ali pred obsojanjem ljudi. Vsake toliko se mi zgodi kaj, da sem moram uščipniti, kakšna stvar, ki mi da vedeti, da je moja intuicija vredna posluha. Če ne drugega, ni večjega občutka zadovoljstva kot takrat, ko pri sebi premagaš nekaj, kar si mislil, da je nemogoče.

DELITE
Pomakni se na vrh