INTERVJU: Tatjana Mihelj stavi na karizmo, ne na videz

Zmagovalka letošnjega festivala Melodije morja in sonca Tatjana Mihelj, ki je navdušila s skladbo Ples v dežju, je dolgo čakala na svoj trenutek. Šele v zrelih letih smo jo spoznali in prepoznali kot eno boljših pevk pri nas. Ampak Tatjana je povsem zadovoljna, da je tako, saj je prepričana, da je njen glas danes boljši kot kadar koli prej.

Kdaj ste prvič dobili pohvale za petje?

Že v osnovni šoli, ko sem bila solistka v zboru. Pela sem Belo snežinko. K meni so hodile jokajoče učiteljice in mi govorile: Joj, kakšen glas imaš. Kako lahko tako poješ!

So vam zato dale boljše ocene?

Vedno so me imeli za malce drugačno in v resnici sem tudi bila. Nisem bila poslušna. Vedno sem hotela narediti nekaj po svoje. Hoteli so me ukalupiti, a jim nikoli ni uspelo. 

Kljub lepemu glasu torej niste imeli privilegijev?

Rekli so: Zakaj ta punca ne more biti tako dobra v vsem, ne le v petju. Tudi doma se nisem pustila ukalupiti. Mama me je vedno spraševala, zakaj sem tako trmasta. Zakaj je ne poslušam. Zdaj mi je jasno, da je bila to moja pot. Tako sem čutila in tako sem morala narediti.

V javnosti ste se pojavili razmeroma pozno. Ste kdaj že mislili, da vam sploh ne bo uspelo?

Resnično sem mislila, da morda to ni moja prava pot. Vendar sem obenem v sebi tudi čutila, da je obdobje, ko se že iščem, da si priznam lastno identiteto. Pred dvema letoma, po Novi zvezdi Slovenije, sem začutila, da počasi prihaja moj čas. S tem prebojem na MMS pa vem, da se moja pot šele začenja, da vstopam v svoje karmično obdobje. 

V jasnost ste torej prišli v zrelih letih. Nimate zunanje podobe kot vaše kolegice, ste drugačni, saj ne stavite na videz, ampak na glas. Že v oddaji Nova zvezda Slovenije niste skrivali, da vas je bodrila vaša partnerica. Ste vseeno kdaj kalkulirali, da bi v javnosti kaj storili drugače, da bi skrivali svoje istospolno razmerje?

Nikoli. Starši so mi velikokrat rekli: Zakaj se ne moreš obleči bolj ženstveno? Ne. To sem jaz. Ali me sprejmeš ali pa greš drugam. Ljudi je na svetu dovolj, da si vedno najdeš nekoga, ki ti je všeč. 

Ljudje so za uspeh pripravljeni narediti veliko …

Jaz pa ne. Že v osnovni šoli sem govorila, da me bodo bodisi imeli radi kot pevko, da bo pomemben glas, ali pa nič. Nočem kupovati ljudi z nečim, kar pri pevcu ni pomembno. Pri pevcu je pomembno, da očara, začara ljudi. Nimam zunanje podobe, imam pa karizmo. Mislim, da je to precej pomembnejše.

Kaj se vam zdi bistvo karizme? Ti nastopi, ko si ti ti, ko ne igraš?

Zato sem pa prej rekla, da sem morala izoblikovati svojo identiteto, si priznati, kaj sem, in se ne obremenjevati s tem, kaj bodo rekli drugi. Ko že govoriva o MMS-ju: mene je Žiga prebral, ne da bi se o tem pogovarjala. Poslal mi je pesem in jaz sem rekla: To je to. Sploh nismo kaj dosti govorili. Ko sem si postavila svojo identiteto in se v sebi umirila, se sprejela tako, kot sem, brez pomislekov, kaj bodo rekli drugi – to je bil res huronski čas, za kar sem neznansko hvaležna, saj sem se obrnila vase in začela delati na sebi – takrat se je zgodilo. 

Bili ste učenka Darje Švajger. Kaj ste se naučili od nje? Kdaj je bilo to?

To je bilo leta 1999, takoj po Emi. Tam sva se spoznali, obe sva nastopali, jaz s skladbo Dlan okrog srca o neizoblikovani identiteti, ona pa je takrat šla na Pesem Evrovizije. 

Čeprav ste torej že peli, ste vseeno hoteli imeti učiteljico.

Ker sem videla, da to ni to. Darja me je med učnimi urami navdušila, da sem šla na srednjo šolo za jazz. Darja je tako topel človek, ima izjemno toplo energijo. Učenje podaja na drugačen način, kot sem ga poznala, ko sem študirala solo petje. V pol leta me je naučila več kot cela nižja šola solo petja. Učila me je po tehnični in človeški plati. Nikoli ne bom pozabila, ko je rekla: »Tatjana, vedi, ti nikoli ne boš vsem všeč. Tudi ne moreš biti.« In točno tako je. Ljudje smo različni in imamo različne okuse, kar je tudi prav. 

DELITE
Pomakni se na vrh