Strah pred klistirjem je odveč

Klistir je naravno zdravilo, ki ga vsa ljudstva uporabljajo že tisočletja. Basti se imenuje klistir v zdravilstvu ajurvede, ki je nujno potreben za okvarjeno vata došo. Ta ima sedež v debelem črevesju. Po ajurvedi vse bolezni izhajajo iz vata doše, torej iz oslabljenega črevesnega mikrobioma. Že pred 2000 leti so se klistirali tudi eseni. Za postopek so uporabili bučo ovijalko, ki so jo postavili nekam višje na drevo, in tako prečistili črevesje.

»Klistir, čeprav izveden le v omejenem delu telesa, debelem črevesju, izvleče nečistosti od podplatov do glave, prav tako kot sonce, ki sije na nebu, izpari vlažnost na zemlji.« (Čaraka Samhita, Sidhisthanam  VII, 64, sanskrtsko besedilo o ajurvedi, 2. stol. pr. n. št.)

Mikrobiom

Mirobiom je sluznica, v kateri je na milijarde bakterij, odgovornih za naše zdravje, za naš imunski sistem in ni oživčena. Razteza se od ust do zadnjika. V ustih je sluznica zelo tenka, v želodcu pa nekoliko debelejša, do 2 mm. Vsi, ki smo bili na endoskopskem pregledu želodca, vemo, da odvzem tkiva v želodcu pravzaprav nič ne boli, moteče je edino »vstavljanje« upogljive cevi, endoskopa, ki je dolga od 120 do 160 cm. Na konici endoskopa sta kamera in svetilka. Svetilka osvetljuje notranjost prebavne cevi, kamera pa omogoča pregled sluznice na zaslonu. Odščipnejo nam košček tkiva, ki ni oživčen, in pregledajo,  katere bakterije so v njem. V tankem in debelem črevesju je sluznica spet nekoliko tanjša. Dokler je mikrobiom zdrav in so v njem dobre bakterije, smo zdravi.

Najpomembnejši je črevesni mikrobiom, predvsem debelo črevo in z njim povezano odvajanje blata. Kadar blato zastaja, se toksini vsrkajo nazaj v telo, najprej v limfo, od tam pa v kri, ki prehranjuje vse naše vitalne organe, tkiva in kosti.

V današnjem času je zaradi neprimerne procesirane hrane vata doša (debelo črevo) najbolj izpostavljena in okvarjena. Klistir ima ključno vlogo pri preprečevanju in zdravljenju večine obolenj današnjega časa. Vata doša je najmočnejša sila v našem telesu, odgovorna za gibanje in razporeditev preostalih dveh doš. Veliko obolenj je povezanih njo, z leti pa se vata doša stopnjuje. Zato je starejših ljudi, ki imajo probleme z odvajanjem blata, čedalje več. Pravočasno klistiranje nas obvaruje številnih muk in bolečin, vznemirjenosti in motenj spanja, podarja pa nam zdravo in dolgo življenje.

»Klistir koristi vsem, ki so otrpli, zakrčeni, hromi, poškodovani zaradi izpahov, vsem z okvarjeno vato, ki se jim premika v udih. Predpisujemo ga pri napihnjenosti, grčavem blatu, kolikah, odporu do hrane in drugih motnjah gastrointestinalnega trakta. Koristi tudi ženskam, ki ne zanosijo zaradi zapletov, ki so posledica okvarjene vate, in izčrpanim moškim z oslabljenimi čutili. Vata je odgovorna za izločanje blata, urina, žolča itd. Za umirjanje z njo povezanih motenj je klistir daleč najboljše zdravilo.« (Čaraka, indijski ajurvedski zdravilec)

Klistir razbremeni črevesje in vzpostavi normalno delovanje vata doše. Ajurveda pozna različne klistirje, pri katerih se uporabljajo mešanice vode, olj in zelišč. Treba ga je tudi pravilno izvajati. Vedno sedemo na levo stran boka, ker tako tekočina lažje prodira v notranjost črevesja.  Kadar razstrupljamo telo ali se postimo, moramo klistir izvajati vsak dan, da tako izločimo ostanke blata in nesnag, ki se »nalepijo« na stene debelega črevesja. Post mora biti nežen, topel in prijazen. Ne sme puščati slabega priokusa. Ko se z klistirjem rešimo strupov, nam je telo hvaležno. Vsi moji varovanci so z nasmehom na obrazu zapuščali postno zgodbo.

Kako je post doživel Andro Fini Skaleras, lahko preberete v njegovem zapisu:

Sem upokojenec, v letih, ko mnogi moji vrstniki vse bolj pogosto razmišljajo o sodnikovi piščalki, ki bo v zadnji, recimo četrtini življenja določila konec tekme. In to, kar živimo, je ne nazadnje res nora dirka, v kateri nihče ne zmaga. Postenje je eden od načinov, ki človeku pomaga ne samo preslišati piščalko, temveč sodnika še pred koncem tekme poslati domov.

Post kot telesno čiščenje hkrati pomeni tudi močno duhovno čiščo. Hrana je namreč najbolj grob reprezentant materialnega sveta, ki človeku vsakokrat preprečuje stike z višjimi svetovi, torej z njegovo metafiziko, o kateri danes verjetno nihče več ne dvomi.

Zato se zanj ne odločamo kot za shujševalno dieto, ker to preprosto ni. Resna priprava zahteva nekakšen mentalni reset, duhovno naravnavo, ki begajočemu umu onemogoča živeti skozi slepila čutil. Zanimivo je, da je v dnevnem ritmu noč, spanje, nekakšen približek duhovni pripravi na postenje, zato ne preseneča, da je pravi pomen angleške besede breakfast prekinitev posta: break fast.

Pred davnimi leti sem opravil kar nekaj postov, od tedenskega do mesečnega, samo ob vodi. Tega seveda danes ne bi ponavljal, sem si pa mnogokrat prizadeval postenje ponoviti, pa mi nikakor ni uspelo. Imel sem vsa potrebna znanja, o postu sem pisal, kot publicist in režiser za kanal A posnel celo dokumentarni film, a ponovnega koraka nisem in nisem zmogel.

Do srečanja z Bilko Baloh, odlično prehransko strokovnjakinjo in hkrati strokovnjakinjo za tovrstno »neprehranjevanje«. Z izvirnim pristopom do zdravega in terapevtskega posta, nepopustljiva, odločna v stiku z mojo omahljivostjo, me je zapeljala, pospremila s takšno lahkotnostjo, da sedemnajst dni nisem občutil niti najmanjše krize, celo v prvih treh dneh ne, ki so praviloma najtežavnejši.

Hvaležen sem ji.


Bilka Baloh je avtorica knjige Post, seme zdravja, ki govori o terapevtskem postenju. Sodeluje z uradno medicino, v katero vpleta doktrino ajurvede. S klienti rešuje tudi zapletene primere, kot je čiščenje telesa po kemoterapiji in drugem zdravljenju, v katero so vpletene večje količine najrazličnejših zdravil, zniževanje telesne teže in drugo. Bilko in njeno delo lahko spremljate tudi na postsemezdravja.si.

DELITE