Spet v šolo: Epidemija bo zaznamovala že tretje šolsko leto

Epidemija covida-19 bo zaznamovala že tretje šolsko leto, za aktualno generacijo dijakov torej glavnino srednješolskega obdobja. Njihova izkušnja šolanja bo drugačna, mnogi so ostali brez maturantskega plesa … A socialna pedagoginja Darja Barborič Vesel meni, da jih odrasli ne smejo pomilovati, saj jih z emocionalnim odzivom dodatno bremenijo.

Čas srednješolskega izobraževanja je za mlade tudi pomembno obdobje odraščanja in sprememb. Ena večjih in za koga tudi bolj stresnih je že prehod iz osnovne v srednjo šolo.

Otroci ob prehodu v srednjo šolo pogosto doživljajo stiske, saj se sprašujejo, ali so pripravljeni na srednjo šolo. V devetem razredu tako pogosto dvomijo o svojem znanju in tem, ali znajo pridobiti nove prijatelje.

Socialna pedagoginja Darja Barborič Vesel to imenuje “razvojna stiska”. Otroci, ki v prehod vstopajo bolj obremenjeni z družinskimi situacijami in socialnimi stiskami, ga težje prenašajo. Vseeno pa ne smemo pozabiti na tiste, ki se v osnovni šoli niso dobro počutili in jim je “srednja šola neke vrste odrešitev”, je navedla za STA. Dodala je, da teh otrok ni malo.

Oskar Škulj z Dijaške organizacije Slovenije je za STA poudaril, da je bil prehod iz osnovne v srednjo šolo v zadnjih dveh letih še posebej težak tudi zaradi omejevanja stikov. “Velikokrat je ljudem lažje, če ob prehodu spoznajo nove ljudi, zdaj pa si nove ljudi težje spoznal,” je pojasnil.

Emocionalni odziv staršev vpliva na mladostnike

Srednja šola je vedno ponudila tudi nekaj “prelomnih dogodkov”, na katere spomini so ljudem ostali celo življenje. To so že valeta kot simbolični konec osnovne šole, in vpis na srednjo šolo, v srednji šoli pa matura, maturantski ples in izlet ter vpis na fakulteto. Tudi ti dogodki pa so se v preteklih dveh šolskih letih spremenili, izpostavlja Barborič Veselova.

Tudi Škulj je za STA pojasnil, da so otroci in mladostniki, ki obiskujejo šolo, družbena skupina, ki se ji je življenje med epidemijo najbolj drastično spremenilo. Dolgo zaprtje šol je po njegovem mnenju namreč privedlo do velikega nezadovoljstva med dijaki.

V njegovem primeru sta k temu pripomogla tudi odpoved maturantskega plesa in ob naraščanju števila okuženih s covidom-19 lani poleti prestavitev maturantskega izleta iz tujine v Slovenijo. Ob tem poudarja, da spominov, ki jih niso doživeli, ne bo mogoče nadomestiti, kar starejši pogosto težje razumejo.

Po mnenju Barborič Veselove pa na mlade dodatno negativno vpliva ravno neprestano opozarjanje na to, kako bi bilo, če bi bilo, saj v večini primerov ne vedo, s čim naj svojo izkušnjo primerjajo. “Ne bi rekla, da jih obremenjuje aktualna izkušnja. Mislim, da jih obremenjuje naš emocionalni odziv nanjo,” dodaja.

Ob tem pojasnjuje, da emocionalni odziv starši in na splošno odrasli doživljajo zato, ker epidemija premešča “utirjene sisteme funkcioniranja”, česar otroci še nimajo. Ker denimo še nimajo izkušnje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, je ne morejo z ničemer primerjati. “To je za njih težji del – kako prenesti okolico. Ker jim s histerijo, za katero stoji skrb, ne pomagamo,” problematizira Barborič Veselova.

“Oni so v procesu pridobivanja svoje izkušnje. In prej, ko smo se z njimi manj ukvarjali, niso imeli problema. Pridobili so svojo izkušnjo na svoj način. Zdaj pa ob spremenjenih okoliščinah, ki so zoprne in težavne, jim mi v dobri veri, da imamo do njih empatijo, nismo koristni, ampak jih dodatno obremenjujemo pri pridobivanju njihove lastne izkušnje,” je povedala.

Ob stiskah potrebujejo oporo odraslih

Vseeno pa ti mladostniki še niso odrasli, zato je ključnega pomena, da jih odrasli ob trenutkih stiske pomirijo in jim pokažejo pravo mero empatije.

V težkih trenutkih je torej ključno, da so jim odrasli v oporo. “Mladi ljudje ob prehodu potrebujejo, da smo odrasli ob njih, ne pa z njimi,” je še pojasnila in dodala, da je to njihova samostojna pot, na kateri je ključno, da se lahko zanesejo na podporo odraslih.

Ne glede na vse, je srednješolsko obdobje namreč vendarle obdobje odraščanja, s tem pa po besedah Barborič Veselove tudi “upoštevanja in uporabljanja” večje samostojnosti mladega človeka.

Hkrati je srednješolsko izobraževanje za dijake “del njihove izbire, del njihove osebnosti, del tega, kar želijo postati”, kar osnovna šola večinoma ni.

“V srednji šoli se znajdejo s sebi bolj podobnimi, tako po interesih kot po zmožnostih. Tudi sama srednja šola posameznika bolj motivira za učenje, saj si jo je sam izbral,” je še izpostavila Barborič Veselova.

DELITE