INTERVJU: Darko Brlek o finalu festivala in drugih zanimivostih

Tik pred koncem letošnjega Festivala Ljubljana, ki je postregel že s številnimi presežki, smo se pogovarjali z direktorjem Darkom Brlekom.

Do konca festivala, ki bo 11. septembra, imate še nekaj zanimivih prireditev. Bi želeli še posebej opozoriti na kakšno?

Vsekakor velja omeniti dogodek, ki bo 6. septembra: predstavil se bo inovativni Filharmonični orkester Baltskega morja pod taktirko Kristjana Järvija, 69. Ljubljana Festival pa bomo slavnostno zaključili 11. septembra s Simfoničnim orkestrom Radia ORF z Dunaja pod vodstvom Kerema Hasana, kot solist pa bo nastopil čelist Jean-Guihen Queyras. Na zaključnem koncertu bomo prisluhnili tudi svetovni premieri nove skladbe Razkrito enega najuspešnejših slovenskih sodobnih skladateljev Vita Žuraja in novo delo avstrijske skladateljice Julie Purgine Zbogom, gospa, zbogom.

Seveda ste že doslej gostili kar nekaj zvenečih imen oziroma skupin. Če je kdo mislil, da boste zaradi negotovosti in ukrepov pripravili okrnjen festival, se je hudo motil. Ampak kako to, da ste program zastavili tako ambiciozno? Vas ni nič skrbelo, kaj bo s covidom, saj se je treba z ustvarjalci pogovarjati že veliko prej, kajti velika imena imajo hudo zapolnjen koledar?

Program za poletni festival se pripravlja več let vnaprej, zato so dogovori za gostovanja že v teku tudi za prihodnja leta. V nekaterih primerih se s partnerji sklepajo pisma o nameri, pogodbe za rezervacijo termina, občasno pa se pogodbe sklenejo tudi vnaprej, odvisno od razmer. Vsekakor se nam tudi v prihodnji sezoni obetajo mednarodno priznana imena, saj bomo praznovali že 70-letnico poletnega festivala. Na Festivalu Ljubljana se vseh obveznih in priporočenih zdravstvenih ukrepov dosledno držimo, saj se vsi zavedamo, da je zdravje naših obiskovalcev, nastopajočih in seveda zaposlenih na prvem mestu ter da je priporočila NIJZ-ja tudi smiselno upoštevamo. Covid zato ni zaustavil našega delovanja, ampak smo se novim razmeram prilagodili in organizirali festival tako lani, ko so bili ukrepi še nekoliko strožji, kot tudi letos.

Kaj je bil za vas vrhunec letošnjega festivala?

Menim, da je vsak dogodek vrhunski, vsaka prireditev je kamenček v mozaiku, ki sestavlja celoto. Vrhunec letošnje sezone je že samo to, da smo festival izvedli s toliko svetovnimi zvezdami, in na to smo zelo ponosni. Nekatere izmed njih so pri nas nastopile celo že večkrat in se z veseljem vračajo k nam, saj se pri nas dobro počutijo, nekatere pa so pri nas nastopile prvič. Festival Ljubljana je izredno ugleden tako doma kot v tujini, tako da jim nastop na festivalskem odru nedvomno prinese večjo prepoznavnost tudi v tem prostoru in veseli me, da lahko na naših prireditvah slovenskemu in sosednjemu občinstvu predstavimo nova imena.

Na mestu direktorja ste že več desetletij. Kakšne so prednosti in katere slabosti tega položaja?

Zelo sem vesel, da lahko opravljam delo, ki ga opravljam. Koncerti, sprejemi, druženja z umetniki in gosti, ki se zavlečejo pozno v noč, so postali moj način življenja. Včasih je tak ritem lahko naporen, vendar moraš biti nanj pri organizaciji festivalov in drugih kulturnih prireditev pripravljen; je del službe. Zadovoljen sem, da lahko s svojim delom prispevam h kulturnemu bogatenju tako Ljubljane kot širšega območja in da lahko našim obiskovalcem omogočimo ogled koncertov in drugih dogodkov z najboljšimi umetniki tudi v njihovem lokalnem prostoru. Seveda so pogajanja z umetniki včasih lahko dolgotrajna in zahtevna, ampak to vzamem kot izziv. Včasih ne gre vse po načrtih, a v življenju se je vedno treba znajti. Izkušnje in znanje sta tisti vrlini, ki največ štejeta.

Koliko je program odvisen od vas? Ali bi bil festival z drugim direktorjem zelo drugačen?

Koncept programa zastavim sam, nato pa ga izpeljemo s pomočjo programske službe in drugih oddelkov. Večje in zahtevnejše projekte sestavljamo dalj časa, saj zahtevajo tudi več dela. Med svojim 29-letnim delovanjem na Festivalu Ljubljana sem videl, katere prakse so se izkazale kot dobre, kaj je bilo še treba izboljšati in kako se je z nami razvijalo tudi naše občinstvo. Vse to je seveda vplivalo na moje nadaljnje delovanje.

Ljubljana Festival je bil vedno festival klasične glasbe in uprizoritvenih umetnosti, ta koncept se ni spremenil od njegovega nastanka, kljub temu pa ima vsak direktor svojo vizijo, ki vpliva na končno podobo programa. Moja je bila in še vedno je povzdigniti Festival Ljubljana na raven drugih svetovno znanih festivalov klasične glasbo in zagotoviti raznovrsten program z vrhunskimi izvajalci.

Poletni festival pa seveda ni vaš edini projekt. Tudi po končanem Festivalu Ljubljana imate v Križankah še dogodke. Kaj pripravljate še do konca leta?

Tako je, ob poletnem Festivalu Ljubljana vsako leto pripravimo še Mednarodni glasbeni cikel Mladi virtuozi, letos bodo že 29. leto zapovrstjo, v okviru katerega od oktobra do aprila enkrat tedensko potekajo koncerti mladih nadarjenih glasbenikov, večinoma zmagovalcev slovenskega glasbenega tekmovanja TEMSIG, v decembru pripravljamo božične koncerte učencev osnovnih šol. Nato se nam konec januarja obeta še 5. Zimski festival ter v aprilu 36. Slovenski glasbeni dnevi.

Nekoč so bile Križanke tudi zelo priljubljen pop in rock koncertni prostor. Ali letos ni kaj dosti takšnih koncertov zaradi situacije ali zaradi novih koncertnih lokacij v Ljubljani?

Razlog, da koncertov v Poletnem gledališču Križank ne prirejamo, je gradnja nove strehe. Ko bo ta končana, bo Poletno gledališče seveda ponovno prizorišče, ne le prireditev Festivala Ljubljana, temveč tudi gostujočih organizatorjev. Sicer pa letos veliko prireditev vseeno poteka v drugih prostorih Križank – v Križevniški cerkvi, ki je po nekajletnem premoru ponovno odprla svoja vrata, v Viteški dvorani, na Pergoli in v Preddverju.

DELITE