INTERVJU: Katarina Keček – mojstrica zavijanja z očmi

Ob ponedeljkih lahko berete našo kolumnistko Katarino Keček, ki je trenutno tudi zelo dobro brana pisateljica, saj je njen prvenec Umetnost zavijanja z očmi prekosil vsa pričakovanja in se izvrstno prodaja. Kar nas seveda ni presenetilo, saj smo prav zaradi njenega spretnega pisanja, ki vzbudi čustva, Katarino pred časom tudi povabili k sodelovanju. Zdaj pa je čas, da vam jo še malo pobliže predstavimo, da boste bolje razumeli, zakaj zna z besedami bralca spraviti tako v smeh kot tudi v solze …

Vaš roman je eden najodmevnejših in tudi najbolj prodajanih v zadnjem času. Ste presenečeni ali ste pričakovali tak odziv?

Lagala bi, če bi rekla, da nisem pričakovala pozitivnega odziva na roman, vendar nikoli ne veš. Okus ljudi je zelo nepredvidljiv. Tudi glasbenik za kakšno skladbo misli, da bo super hit, pa ni potem nič iz tega. Od vekomaj obožujem knjige in spremljam tudi moderne slovenske pisatelje. Opažam, da slovenski pisatelji nasploh radi tarnajo nad temačno usodo junaka knjige, zato sem se odločila, da grem svojo pot in napišem čisto drugačen roman. Moja junakinja Lidija S. je smešna in zabavna, s sarkazmom pluje skozi življenjske ovire, ki so enake, kot jih preživljamo vi in jaz.

Kako dobro znate zavijati z očmi?

Tu sem res mojstrica. Že od malega. Je pa res, da je veliko načinov zavijanja z očmi. Če ti je dolgčas, zavijaš z očmi, če te kdo gnjavi, naklada, če si tečna, potem tudi kaj hitro zaviješ z njimi. Lahko pa z očmi kolobariš na primer tudi zaradi užitka. Različnega seveda, tudi kulinaričnega.

Kdo je navdih za vašo Lidijo?

Moje prijateljice, znanke, ne nazadnje tudi sama. Lidija S. je splet vseh žensk okoli mene, ki smo ujete v neke vzorce, dnevno rutino, bejbe, ki polavtomatično živimo neka svoja dolgočasna življenja, želimo in hrepenimo pa po čisto nečem drugem. Je pa res, da smo ženske po naravi muhasta bitja, zato lahko te želje spreminjamo večkrat na dan. Za vse so krivi hormoni.

Koliko avtobiografskih zgodbic je v romanu?

Če bi rekla, da nobena, bi se zlagala. Če bi rekla, da vse, bi se prav tako zlagala.

Kako pomemben se vam zdi humor?

Humor vseh barv, sploh črni, je lepilo, ki drži moje življenje pokonci. Če ne bi na življenje gledala s smešne plati, bi bilo to lahko zelo tragično.

Je pisanje za vas garanje ali užitek?

Užitek. Ob katerem redno zavijam z očmi. Največ zaradi sebe.

Za našo stran pišete kolumne. Kako pa zanje dobite navdih?

Kolumne so izziv, ker ustvarjaš nekakšne mini zgodbice, ki morajo imeti svoj dramaturški lok, torej začetek, problem ali dilemo, nekaj rešitev, opazk, argumentov, zakaj ja, zakaj ne in zakaj je tako. Kot novinarka, ki piše za različne medije, si ne smem dovoliti svojega mnenja, pri svojem delu moram biti korektna in objektivna do vseh strani. Pri kolumnah pa si lahko, kot Katarina Keček, oseba s svojim mnenjem, lahko dam duška. In priznam, da zelo dobro dene.

DELITE