INTERVJU Bojan Cvijetičanin o načrtih za prihodnost, ljubezni, navdihu …

Dolgo smo čakali na kakšno veliko zasedbo na našem pop-rock prizorišču. In smo jo dočakali. Joker Out je zagotovo zasedba, na katero lahko računamo tudi v prihodnje. Njihove uspešnice so osvojile poslušalce, pevec Bojan Cvjetičanin pa je kljub mladosti izvrsten in zanimiv sogovornik.

Je skupina za vas samo začetek? Predin, Kreslin, Lovšin so na primer začeli v skupinah, potem pa so šli na samostojno pot in imajo le spremljevalne skupine. Tudi sami vidite takšno prihodnost?

Enkrat sem že poskusil solistično kariero in v tistem letu ugotovil, da si želim biti s fanti. Njihov prispevek je ogromen, tako da ne razmišljam o tem, da bi šel še kadar koli na solistično pot. Ta zvok, ki ga naredimo, je izjemen. Mogoče bom kdaj samostojno delal kakšen projekt, ki zvočno in vibracijsko ne bo tak, kot ga delamo mi, sicer pa se bom držal te zasedbe. Ena stvar je, da napišem skladbo in jo prinesem na vaje, to, kar ljudje pojejo, pa so pesmi, ki smo jih naredili skupaj! Moje skladbe ne bi bile take, kot so, če bi jih delal čisto sam. 

Kakšen je proces do končnega izdelka? Ali delate v dvoje, tako kot sta Mick Jagger in Keith Richards ali Paul McCartney in John Lennon, ali pa so v ta proces vpeti vsi člani zasedbe?

Vokalno melodijo in besedilo naredim sam, potem pa smo skupaj na vajah in preigravamo tisto, kar sem prinesel. Velikokrat se kakšen glasbeni del spremeni ali celo odpade in se skladba oblikuje naprej. 

Ali radi pišete romantična ljubezenska besedila?

Ne pišem iz lastnih izkušenj, ampak se skušam pri pisanju postaviti v situacijo, ki sem jo videl ali slišal. Zdi se mi dobro, da razmišljam o tem, kako se jaz in moja čustva razvijajo v nekaterih okoliščinah, in to potem dajem na papir. Ne pišem izmišljenih zgodbic. Najbolj mi je všeč, da opazujem, kako se razvijam kot avtor, da opazujem tokove misli, kot mi prihajajo v različnih obdobjih. Zdaj ko sem začel pripravljati gradivo za drugi album, imam veliko samoreflektivnih besedil. Tudi na prvem albumu je pesem, ki mi je še posebej ljuba, ker najbolje izraža, česa se bojim v prihodnosti. To je pesem Barva oceana, v kateri sem se postavil v vlogo dekleta, a sem govoril o sebi, in ta linija, ki jo zdaj lahko odkrivamo naprej, je, da  se bo našla tam, kjer je nihče ne pozna, tam, kjer cesta vedno nosi vonj svežega dežja. Našla se bo tam, kjer se mavrica konča, kjer so biseri v školjkah, ne pa na ogrlicah. To se mi zdi, da dobro kaže, kam gremo: da bomo vse strgali ven in dali nase, ne pa da bi pustili tam, kjer je.

Ste romantični?

Zelo. 

Imate dekle?

Nimam. 

Če bi jo imeli, bi povedali?

Bi. 

Ne bi nič preračunavali za javnost? Včasih so menedžerji hoteli, da zvezdniki skrivajo svoja razmerja, da bi se oboževalkam ali oboževalcem zdelo, da imajo več možnosti za uspeh …

Ne, ne. Če govorimo o neki srečni ljubezni, bi bilo verjetno tudi za javnost lepše videti, da sem srečno zaljubljen …

 

DELITE