TEMA: Državni zbor Republike Slovenije

Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Delovati je začel po volitvah leta 1992 (te so bile 6. decembra 1992), ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta.

Državni zborsestavljajo poslanci državljanov Slovenije ter šteje 90 poslancev, ki se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. So predstavniki ljudstva, voljeni za obdobje štirih let, če seveda ne pride do predčasnih oziroma izrednih volitev. Pri svojem delu niso vezani na kakršna koli navodila. V državnem zboru se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Državni zbor je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki poleg temeljne zakonodajne funkcije opravlja tudi volilno in nadzorno funkcijo oblasti.

Pristojnosti Državnega zbora

  1. sprejema (zakonodajna funkcija):
    • ustavo oz. njene spremembe,
    • zakone,
    • druge splošne akte,
    • poslovnik,
    • prečiščena besedila zakonov in avtentične razlage zakonov,
    • državni proračun, rebalans proračuna in zaključni račun,
    • ratificira mednarodne pogodbe in,
    • razpisuje referendume;
       
  2. imenuje in razrešuje (volilna funkcija):
    • predsednika vlade in ministre,
    • predsednika in podpredsednike državnega zbora,
    • sodnike ustavnega sodišča in druge sodnike,
    • guvernerja centralne banke,
    • člane računskega sodišča,
    • varuha človekovih pravic itd.;
       
  3. v okviru nadzorne funkcije:
    • odreja parlamentarno preiskavo,
    • odloča o zaupnici oz. nezaupnici vladi,
    • odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.

Volitve v Državni zbor RS

Volilni postopek je sestavljen iz kandidiranja, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja. Postopek se začne ob točno določenem času z razpisom volitev, ko se določita časovni začetek in konec volilnega postopka. Splošne volitve v državni zbor razpiše predsednik republike.

Volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti je posebej urejena za volitve poslancev teh narodnih skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti, ne pa tudi državljani.

  • Na splošnih volitvah se volijo vsi poslanci hkrati. Ločimo redne (vsako četrto leto pred potekom mandatne dobe) in predčasne (opravijo se, če se državni zbor razpusti med štiriletno mandatno dobo) volitve.
  • Ponovne volitve so volitve, ki se opravijo v času splošnih volitev, če pride do nepravilnosti in če se že opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah.
  • Naknadne volitve so volitve, ki se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje.

Povzeto po Državna volilna komisija

DELITE