Hrvaška: Julija letos najmanj novorojenčkov v 140 letih

Julija letos je bilo na Hrvaškem rojenih 2930 otrok, kar je najmanj novorojenih v enem mesecu v zadnjih 140 letih, je objavil hrvaški zavod za statistiko. Julijske številke so tako potrdile trend krčenja natalitete na Hrvaškem in demografskih težav v državi. Lani je bilo rojenih 35.845 otrok, kar je bilo najmanj doslej.

Med poletnimi meseci – julija, avgusta in septembra – se na Hrvaškem praviloma rojeva največ otrok, povprečno več kot sto dnevno, a je letos prvič povprečno število padlo pod 95, piše danes Večernji list. Navaja, da je bilo v prvih sedmih mesecih letos rojenih 20.669 otrok.

Na Hrvaškem se število novorojenih krči že celo zadnje desetletje. Medtem ko je bilo leta 2011 rojenih 41.197 otrok, je bilo leta 2019 rojenih 36.135 otrok, lani pa 35.845. Posledično je država v začetku septembra v novo šolsko leto vstopila z najmanjšim številom učencev prvih razredov doslej; bilo jih je približno 35.000.

Hrvaški demografi menijo, da je nadaljevanje krčenja števila novorojenih pričakovano, tudi zaradi pandemije covida-19. “Ženske so se lani odrekle nosečnosti in rojevanju, ker so se bale okužb in pogojev v bolnišnicah ter negotovosti na trgu dela,” je ocenil profesor z oddelka za demografijo na zagrebški ekonomski fakulteti Marin Strmota.

Meni, da se je to posebej izrazilo med ženskami z nižjo izobrazbo. Pričakuje, da bo tudi letos manj kot 36.000 novorojenih. Hkrati je vendarle izrazil upanje, da bo prišlo do “postpandemičnega baby booma”, če se bo močno okrepilo tudi gospodarstvo.

Podobno je ocenila socialna geografinja z zagrebškega inštituta za migracije in narodnosti Sanja Klempić Bogadi. Kot je dodala, se je med pandemijo znižalo tudi število družabnih stikov med mladimi, kar je negativno vplivalo na število rojenih otrok. Prav tako je opozorila na intenzivno izseljevanje mladih v zadnjih osmih letih, kar je dodatno prispevalo k nižji nataliteti.

Izseljevanje iz Hrvaške se je posebej okrepilo po vstopu države v Evropsko unijo sredi leta 2013. Po nekaterih raziskavah se je od takrat iz Hrvaške izselilo okoli 370.000 ljudi.

Med letoma 2015 in 2019 se je prebivalstvo Hrvaške samo zaradi izseljevanja skrčilo za 4,26 prebivalca na 1000 državljanov, kažejo podatki Eurostata. Od Hrvaške ima med članicami EU slabše kazalce zgolj Litva, ki je v enakem obdobju izgubila 5,04 prebivalca na 1000 državljanov.

Na Hrvaškem se soočajo tudi z višjo stopnjo umrljivosti, predvsem zaradi epidemije. Lani je umrlo 57.023 ljudi, kar je za več kot deset odstotkov več kot leta 2019, ko je umrlo 51.794 prebivalcev Hrvaške. Od 25. februarja lani je na Hrvaškem zaradi covida-19 umrlo skoraj 8500 ljudi. Leta 2019 je sicer umrlo 912 ljudi manj kot leta 2018, a so imeli zato lani največ umrlih v zadnjih desetih letih, je objavil državni zavod za statistiko.

Leta 2020 so v vseh hrvaških županija vključno z mestom Zagreb imeli več umrlih kot novorojenih. Pozitiven naravni prirast so lani zabeležili v 34 mestih in občinah, medtem ko je bilo več umrlih kot novorojenih v 512 mestih in občinah.

Demografi opozarjajo, da Hrvaška nima celovite strategije za reševanje perečih demografskih problemov. Ti kažejo, da je v državi vse manj prebivalstva, ki je tudi vse starejše. Najnovejše demografske kazalce bo pokazal tudi popis prebivalstva, ki ravno poteka na Hrvaškem.

DELITE