Na današnji dan: Svetovni dan bivalnega okolja

Po svetu danes obeležujemo svetovni dan bivalnega okolja – leta 1985 so prvi ponedeljek v oktobru za ta dan razglasili Združeni narodi, da bi poudarili temeljno pravico vsakogar do ustreznega zavetja. Slovenci po podatkih statističnega urada v povprečju živimo v 82 kvadratnih metrih velikih stanovanjih, velika večina je lastniških.

Stanovanjski standard v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih precej izboljšal. Po podatkih iz leta 2018 je v državi okoli 852.000 stanovanj oz. 412 na 1000 prebivalcev. Pred 50 leti jih je bilo le 477.273 oz. 276 na 1000 prebivalcev.

Večji del prebivalcev Slovenije biva v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, večinoma zgrajenih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Povprečna starost teh stavb je 45 let.

Večina stanovanj, več kot devet desetin, ima danes kuhinjo, kopalnico in notranje stranišče, medtem ko leta 1971 ni bilo takšnih niti polovica. Ob popisu leta 1971 je bilo v Sloveniji še celo 3649 stanovanj brez ustrezne temeljne plošče, tla so bila kar na zemlji.

V tem času se je povečala tudi uporabna površina stanovanj – s 57 kvadratnih metrov v letu 1971 na 82 kvadratnih metrov v letu 2018. Povprečna površina stanovanja na osebo se je hkrati skoraj podvojila – s 16 na 29 kvadratnih metrov.

Značilno za zadnja desetletja je tudi veliko povečanje deleža stanovanj v zasebni lasti, ta se je z 72 odstotkov dvignil na 94 odstotkov. To je posledica množičnega odkupa stanovanj po stanovanjskem zakonu, sprejetem kmalu po osamosvojitvi, so pojasnili na statističnem uradu.

V Sloveniji je sicer že vrsto let slišati opozorila, da ni dovolj dostopnih in kakovostnih stanovanj, predvsem za mlade, ki si želijo ustvariti družino.

Na Inštitutu za študije stanovanj in prostora in Inštitutu za politike prostora so vzeli pod drobnogled stanje v prestolnici in ugotovili, da je število gospodinjstev večje od števila stanovanj. Stanovanja so prenaseljena, prostorski standard na prebivalca pa nižji kot v ostalih slovenskih krajih in drugih evropskih mestih, so sporočili.

V primerjavi z leti po osamosvojitvi se danes v Ljubljani res gradi več stanovanj kot v preteklih letih, a še vedno premalo, predvsem pa se investitorji usmerjajo večinoma v luksuzno gradnjo. Veča se število petsobnih stanovanj in tudi povprečna velikost dokončanega stanovanja.

Na obeh inštitutih opozarjajo tudi na visoke cene stanovanj. Te so v Ljubljani več kot 50 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Zato se je vse več občanov prisiljenih zatekati na najemni trg, kjer pa je stanje s ponudbo podobno nevzdržno.

Na današnji svetovni dan bivalnega okolja se začenja tudi Mesec prostora, ki je namenjen osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike. Mesec prostora, ki bo letos potekal že osmo leto zapored, povezuje dogodke in aktivnosti ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter sodelujočih organizacij, namenjene različnim udeležencem.

Letošnji slogan meseca Prostor. Estetika. Kakovost. se navezuje na aktivnosti slovenskega predsedovanja Svetu EU na področja urejanja prostora in prostorske kohezije, katerega osrednja tema je vključitev prostorskih dejavnikov kakovosti življenja v prakso prostorskega načrtovanja na različnih geografskih ravneh in na različnih področjih politike. Dogodki v Mesecu prostora 2021 se bodo sklenili 5. novembra z Urbanim forumom 2021.

DELITE