Epidemija pokazala izjemen pomen vloge učiteljstva v družbi

učiteljica in učenci

Letošnje leto je že drugo, ki je izrazito drugačno in je izpostavilo izjemno pomembno vlogo učiteljstva v družbi, soočeni z epidemijo covida-19. Kljub temu v šolskih sindikatih pred svetovnim dnem učiteljev izpostavljajo, da jih oblast ne vključuje v oblikovanje šolskih politik in da so visokošolski učitelji omejeni pri mednarodnem udejstvovanju.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je ob svetovnem dnevu učiteljev za STA dejal, da se je v zadnjih dveh letih med epidemijo izkazalo, da je bilo delujoče izobraževanje kriterij za normalnost v družbi, in kako pomembna je vloga učiteljstva v svetu.

“Tako, da je treba pred 5. oktobrom ponovno opozoriti, da je v Sloveniji pravzaprav trend vloge učiteljev v družbi in tudi samega izobraževanja neobičajen, kajti pri nas se kaže izrazita marginalizacija izobraževanja v zadnjih desetih letih. Izraz tega je padanje sredstev za izobraževanje v deležu BDP. Iz približno 6,5 odstotka BDP smo padli na približno 5,5 oz. 5,4 odstotka BDP,” je kritičen Štrukelj.

To po njegovem mnenju kaže na strateško napačne usmeritve slovenskih vlad, ki ne razumejo, kako odločilna je vloga izobraževalnega sistema in učiteljstva tudi za gospodarsko učinkovitost in družbeno kohezivnost ter še zlasti za javno izobraževanje, ki ne dela razlik med otroki.

To nerazumevanje je po Štrukljevih besedah kulminiralo v času boja proti epidemiji, ko je bilo izobraževanje, kot trdi, še dodatno marginalizirano. “Tako se niso odzvali na naše pozive, da bi bilo treba vložiti dodatna sredstva v izobraževanje zato, da bi sistem funkcioniral stabilno z dodatnimi kadri in dodatnimi varnostno zaščitnimi ukrepi, kot je prezračevanje razredov in drugo,” je poudaril.

Po njegovem prepričanju šolska oblast ne pozna priporočil o položaju učiteljev, sprejetih leta 1966 v Parizu. Eden od ključnih elementov priporočil je, kot je spomnil, da je treba učiteljstvo vključiti v oblikovanje šolskih politik.

Izraz tega popolnega nezaupanja v učiteljstvo je po njegovih navedbah zadnji predlog spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov šol in vrtcev tako, da zmanjšuje število strokovnih delavcev in povečuje število ustanoviteljev. To po mnenju Štruklja pomeni popolno politizacijo šol in vrtcev, kjer bo pri izbiri ravnatelja bistveno, “kdo je naš, ne pa, kdo je sposoben voditi šolo ali vrtec”. Sviz bo na to opozoril v torek na svetovni dan učiteljev.

Tudi visokošolski učitelji imajo določene materialne težave, ker nimajo sistemsko zagotovljenih sredstev za to, da bi se lahko mednarodno udejstvovali. Visokošolski učitelji po navedbah predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije in profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti Gorazda Kovačiča nimajo pravice do pravega t. i. sobotnega leta. Lahko sicer gredo na sobotno leto v enem od dveh semestrov, a si morajo denar za gostovanja priskrbeti sami, je dejal za STA.

Enako velja, kot pravi, tudi za krajše udeležbe na konferencah. Pri tem so velike razlike med članicami na univerzah, na nekaterih so sredstva za ta namen na voljo, na nekaterih ne in te razlike otežujejo možnosti razvoja, je pojasnil. V sindikatu menijo, da bo to treba kot pravico posameznika sistemsko urediti z zakonom ali skozi kolektivno pogodbo.

Ob svetovnem dnevu učiteljev je izrazil še skrb učiteljev, ki delajo v šolstvu in visokem šolstvu, da so številni ljudje na pandemijo in družbeno krizo odreagirali tako, da ne zaupajo znanju. In tudi pedagogi se po njegovih navedbah sprašujejo, kakšni so rezultati njihovega dela. “Ampak vse kaže, da je stopnja precepljenosti študentov Univerze v Ljubljani zelo visoka,” je dejal in dodal, da je kot pedagog zadovoljen in ponosen na njih.

DELITE