V času epidemije zaupanje v znanost močno upada

laboratorij in mikroskop

Zaupanje v znanost v času epidemije močno upada, so opozorili sodelujoči v spletnem pogovoru o cepljenju v organizaciji Univerze v Ljubljani. Kot so ocenili, je pred družbo izziv, kako povrniti zaupanje in javnost naučiti kritičnega presojanja prejetih informacij. Zato so poskušali na razpravi odgovoriti tudi na dileme o cepljenju proti covidu.

Udeleženi v razpravi so ob začetku opozorili na izrazit upad zaupanja v znanost, s katerim se družba sooča v času epidemije covida-19. Po mnenju profesorice mikrobiologije in imunologije Tatjane Avšič Županc je neverjetno, da je nezaupanje v znanost po letu in pol še vedno tako veliko, kljub temu, da so znanstveniki v tem času odkrili toliko novih informacij o bolezni covid-19. “Razumni odrasli ljudje bi morali spoštovati zdravje in zdravje bi moralo Slovencem postati vrednota,” je izpostavila.

A kot je opozoril rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, nezaupanje v znanost ni nekaj novega, saj postopoma narašča že zadnjih 20 let. Po njegovih besedah je zdaj pred družbo nov izziv, kako povrniti zaupanje v znanost, ki bi se ga morali lotiti večplastno. Že otroke v osnovni šoli bi tako morali učiti, kaj je sposobnost kritičnega presojanja informacij, kaj je strokovnost ter kako deluje znanost.

Ob takšnem upadu zaupanja v znanost pa je profesor za ustavno pravo na pravni fakulteti Saša Zagorc opozoril, da prihaja tudi do vedno manjšega spoštovanja prava. Opaža namreč, da je koncept pravne države kot sistema reševanja družbenih odnosov v državi zahodnoevropskega tipa skupaj z varstvom človekovih pravic in koncepti demokratičnega odločanja na udaru. Izpostavil je, da bi za doseganje čim večje precepljenosti prebivalstva morali imeti jasna epidemiološka navodila, s čim manj izjemami ter da se ta čim manj spreminjajo.

Zato so prisotni na spletnem pogovoru odgovarjali tudi na vprašanja o dilemah povezanih s cepljenjem proti covidu. Kot je pojasnil profesor mikrobiologije in imunologije Alojz Ihan, so v Sloveniji zabeležili dva primera smrti po cepljenju, prijavljenih pa je bilo tudi 80 resnejših nezaželenih učinkov. Od teh je v šestih primerih šlo za alergijske učinke, v šestih primerih pa za učinke, ki so izvirali iz nevroloških težav, zgolj eden izmed teh pa je bil takšen, ki so ga lahko pripisali nevrološkim učinkom cepljenja.

Majdič je ob tem pojasnil, da cepiva sicer imajo določen rok uporabe, a da je ta določen glede na to, kako hitro pride do razkrajanja DNK v vektorskih cepivih ali RNK v mRNK cepivih. Večina cepiv je sicer po njegovih besedah še uporabna po določenem roku, a se zaradi varnosti določi krajši čas roka uporabe, da je vsaka doza še zanesljivo učinkovita.

Ihan je ob tem še spomnil, da je v primeru, da je posameznik cepljen, tudi manjša verjetnost, da bo novi koronavirus širil najprej, saj že v osnovi obstaja manjša verjetnost za okužbo.

Kot je razložila Avšič Župančeva, mutacije virusa niso posledica tega, da je določen delež prebivalstva cepljen, lahko pa prihaja do selektivnega pritiska ob določenih zdravilih, kjer se virus selektivno spreminja, ker se izmika zdravilu. Koronavirusi se namreč zelo hitro prilagajajo okolju, v katerem se nahajajo, je pojasnila.

Tako Ihan kot Avšič Župančeva pa sta potrdila, da so cepiva varna tudi za nosečnice. Za njih so sicer ustrezna mRNK cepiva, raziskave, ki so jih do zdaj izvedli pa kažejo dobre rezultate. Avšič Župančeva tako za cepljenje nosečnic ne vidi zadržkov. Ihan pa je opozoril tudi, da so strokovnjaki ugotovili, da je covid-19 za nosečnice nevaren, saj so v primeru bolezni zabeležili več predčasnih porodov. Cepljene nosečnice so tako po njegovih besedah bolj zaščitene pred hujšim potekom bolezni.

DELITE