Ministri za okolje EU potrdili enotno evropsko stališče za podnebno konferenco v Glasgowu

Andrej Vizjak

Ministri EU za okolje so včeraj v Luxembourgu sprejeli enotno evropsko stališče za mednarodno podnebno konferenco v škotskem Glasgowu, ki vključuje dogovor o petletnem časovnem okviru. “Prvič po dolgih letih odhaja evropska delegacija na podnebno konferenco z jasnim stališčem tudi glede časovnih okvirov,” je dejal minister za okolje Andrej Vizjak.

Ministri so sprejeli sklepe, ki določajo stališče EU na podnebni konferenci COP26 novembra v Glasgowu. V njih poudarjajo nujnost okrepitve svetovnega odziva na reševanje podnebnih izrednih razmer in potrebo po pravičnem in poštenem podnebnem prehodu po vsem svetu, je sporočilo slovensko predsedstvo EU.

Pri tem so dosegli soglasje glede edinega še odprtega vprašanja, to je skupnih časovnih okvirov, ki so eden od temeljnih stebrov, na katerih slonijo cilji pariškega podnebnega sporazuma, je na novinarski konferenci po srečanju dejal Vizjak.

V skladu z dogovorom si bo evropska delegacija v Glasgowu prizadevala doseči petletni skupni časovni okvir, je pojasnil. Gre za kompromisni dogovor, ki ga Vizjak vidi kot pomemben dosežek slovenskega predsedovanja in današnjega Sveta EU za okolje, ki mu trenutno predseduje.

“S temi sklepi ohranja EU vodilno vlogo v prizadevanjih za globalni dogovor za ambiciozno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in za dosego pariškega sporazuma,” je dodal.

Ministri so danes tudi prvič formalno razpravljali o zakonodajnem svežnju, imenovanem Pripravljeni na 55, ki ga je Evropska komisija predstavila julija. Osredotočili so se na pet zakonodajnih aktov znotraj svežnja, med drugim na predlog revizije sistema EU za trgovanje z izpusti in vzpostavitev socialnega podnebnega sklada. Članice so po navedbah predsedstva posebno pozornost namenile razširitvi trgovanja z emisijami na stavbe in cestni promet.

Po Vizjakovih besedah je ključno, da se ta zakonodajni sveženj obravnava kot celoto. “Ne gre za samopostrežno, kjer vzameš nekaj, kar ti ustreza, in ostalo pustiš,” je ponazoril. Kot je dejal, so šele pri prvi politični razpravi o tem svežnju in določene delegacije še niso v celoti analizirale predlogov v smislu, kaj ti pomenijo za njihova gospodarstva in državljane.

Med delovnim kosilom so ministri govorili še o globalnem okviru na področju biotske raznovrstnosti do leta 2030. Prevladalo je mnenje, da je biotsko raznovrstnost potrebno vključiti v vse relevantne politike in da ta pomembno prispeva k cilju zniževanja toplogrednih plinov. Je pa stanje med članicami na tem področju različno, zato je potrebna določena prožnost, je razpravo povzel Vizjak.

Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičijus je na novinarski konferenci izpostavil pomen biotske raznovrstnosti in dodal, da mora mednarodna skupnost podpreti ambiciozne cilje glede določb o financiranju. EU želi biti pri tem zgled, zato je odločena podvojiti finančna sredstva, še zlasti za najbolj ranljive države, je povedal komisar.

Tudi gozdovi so pomemben vir biotske raznovrstnosti, so menili ministri, ki so na zasedanju obravnavali tudi novo strategijo EU za gozdove za 2030. Ni pomemben samo gospodarski vidik gozdov, ampak tudi njihova obravnava kot “ekosistema”, so izpostavili.

Na željo nekaterih članic so obravnavali tudi perečo temo visokih cen energentov. Evropska komisija namerava prihodnji teden predstaviti nabor ukrepov za spopadanje s tem problemom, ki ga slovensko predsedstvo z zanimanjem pričakuje in bo tudi podlaga za nadaljnje delovanje.

To je bilo prvo srečanje okoljskih ministrov v Luxembourgu v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se je odvilo na sredini predsedovanja. Pri slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera so ob tem ministre pozvali k ustreznim in pravičnim podnebnim politikam.

Pri tem so opozorili, da sveženj Pripravljeni na 55 v trenutni obliki ni skladen z znanstvenimi izsledki in s ciljem omejitve segrevanja planeta na 1,5 stopinje glede na predindustrijsko dobo. Za družbeno in politično sprejemljivost svežnja je pomembno tudi, da je oblikovan na pravičen način, kar pomeni, da mora vsak sektor prispevati pošten delež v smeri zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, so še poudarili.

DELITE