Mikroorganizmi povzročajo makroposledice

Zadnje raziskave odkrivajo vedno nove povezave med črevesnim mikrobiomom in možgani. Močna čustva, kot so jeza, strah, stres, žalost ali navdušenje, ki izvirajo v možganih, lahko povzročijo spremembe v črevesju in prebavi, kar pozna vsak od nas. Ker pa je komunikacija dvosmerna, tudi črevesna mikrobiota neprestano komunicira z našimi možgani in vzdržuje zdravje celotnega telesa. Mikrobiom tako neposredno vpliva na naše fizično, hkrati pa tudi na duševno zdravje. Mikroorganizmi v črevesju in njihovi metaboliti lahko povzročijo nastanek nevroloških in psihiatričnih obolenj, kot so epilepsija, avtizem, shizofrenija, ali pa vplivajo na njihov razvoj in potek – s čimer oblikujejo našo osebnost.

Mikroorganizmi v črevesju

V črevesju je ogromna količina mikrobne biomase, ki je sestavljena iz različnih kompleksnih mikrobnih združb; tako bakterijskih, arhejskih, mikroevkariontskih kot tudi virusnih.  Zgodnja kolonizacija črevesja z mikroorganizmi je izredno pomembna za nadaljnji razvoj osebka, saj vpliva na delovanje možganov in obnašanje. Znanstveniki so s posebnimi poskusi na miših brez črevesne mikrobiote ugotovili, da imajo te miši nepravilno razvito krvno možgansko pregrado, spremenjeno sinaptično plastičnost, oslabljeno socialno obnašanje in oslabljene imunske odzive zaradi nedozorelosti celic mikroglija. Mikroglija predstavlja okoli 15 odstotkov vseh celic osrednjega živčnega sistema, najdemo pa jih tako v sivi kot tudi beli možganovini.

Slovenski raziskovalci so ugotovili, da v odrasli dobi na črevesno okolje in lastnosti mikrobiote v njem vplivata način prehranjevanja in fizična aktivnost. Na zdravo črevesno mikrobioto ne vplivamo le na gastrointestinalni trakt, temveč tudi na druge organe.

Različne predklinične in klinične raziskave so pokazale, da so s sestavo in delovanjem črevesne mikrobiote močno povezane avtoimunske, presnovne in nevrodegenerativne bolezni, pojavnost depresije in tudi rak. Kot kažejo raziskave, os deluje precej kompleksno, saj mikrobiota za komunikacijo z možgani (in nasprotno) uporablja različne načine, in sicer po živčnih, endokrinih, imunskih in presnovnih poteh. Tako komunikacija med črevesjem in možgani poteka s pošiljanjem signalov po naslednjih poteh:

Od črevesja do možganov:

  • po vagusnem živcu in živcih v hrbtenjači,
  • po krvožilnem sistemu z imunskimi mediatorji (citokini), črevesnimi hormoni in mikrobnimi metaboliti.

Od možganov do črevesja:

  • z aktivacijo hipotalamusno-hipofizne-adrenalne (HHA) osi z nevroendokrinimi faktorji,
  • po simpatičnih in parasimpatičnih eferentnih živcih.

Ta komunikacija je dvosmerna. Na podlagi teh kompleksnih poti črevesni mikrobi regulirajo presnovo osebka, imunski in žilni sistem, s tem pa vplivajo na zdravje možganov in nastanek možganskih bolezni; hkrati pa možgani v nasprotni smeri vplivajo na samo aktivnost črevesne mikrobiote in na to, kako močno mikrobiota sodeluje v komunikacijski osi med možgani in črevesjem.

Vagusni živec

Dosedanje raziskave kažejo, da je vagusni živec povezan s pojavom tako akutnih kot tudi kroničnih bolezni možganov in črevesja. Mikrobni metaboliti (presnovki) lahko povzročijo vnetje v možganih tudi s pomočjo krvožilnega sistema prek citokinske kaskade, kar povzroči spremembe v možganskih procesih in vpliva na počutje in vedênje. Citokinski kaskadi rečemo tudi citokinska nevihta, kar pomeni pretiran imunski odziv, ki običajno povzroči resne težave.

Os hipotalamus – hipofiza – nadledvična žleza (os HHA)

Črevesna mikrobiota komunicira tudi z nevroendokrinim sistemom, ki nadzira telesni odziv na fiziološki ali psihološki stres, vključno z vnetji. Gre za os HHA. Ob normalnem delovanju osi se ob pojavu stresnega dejavnika iz prefortalnega jedra v hipotalamusu v možganih sprosti kortikotropin – sproščujoči hormon. To povzroči sproščanje adrenokortikotropnega hormona v krvožilni sistem, kar v nadledvični žlezi sproži izločanje glukokortikoidov (kortizol pri ljudeh, kortikosteron pri glodavcih). Sprostitev glukokortikoidov povzroči povratno zanko, saj z vezavo na glukokortikoidne receptorje v možganih glukokortikoidi inhibirajo aktivirano os in zaustavijo odziv na stres.

Depresija in prepustno črevesje

Hipotalamus in hipofiza v možganih ter nadledvična žleza sodelujejo tudi z drugimi sistemi v telesu: z imunskim sistemom, s črevesno steno (prehajanje mikrobnih metabolitov in hormonov), krvno-možgansko pregrado, senzoričnim ter avtonomnim živčnim sistemom. Pri nekaterih obolenjih, kot sta depresija in sindrom razdražljivega črevesja, so raziskovalci zaznali porušeno ravnovesje tako v črevesni mikrobioti kot v delovanju osi HHA. Pri obeh obolenjih so potrdili povečano aktivnost osi HHA, torej pretiran telesni stresni odziv, najverjetneje zaradi vnetnih procesov v črevesju ali drugod v telesu (sistemsko vnetje). Gre za posledico vpliva črevesne mikrobiote na os HHA. Komunikacija pa poteka tudi v nasprotni smeri. Aktivacija osi HHA lahko vpliva na sestavo črevesne mikrobiote s povečanjem prepustnosti črevesne stene.

Črevesna mikrobiota in kronične ali akutne bolezni možganov

Raziskave na področju razvoja bolezni možganov na podlagi povezanosti črevesja in možganov so že večkrat pokazale, da je črevesna mikrobiota povezana z nekaterimi nevrodegenerativnimi boleznimi (najpogosteje gre za Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen), razvojem depresije in tudi akutnimi boleznimi možganov, kot je možganska kap. Pri vseh teh obolenjih se v črevesju pojavljata porušeno ravnovesje mikrobne populacije (disbioza), ki vodi v vnetne procese, in poslabšana gibljivost črevesja, medtem ko v možganih prihaja do smrti nevronov, aktivacije celic mikroglija, posledice pa se kažejo tudi v vedenjskih motnjah, največkrat se odraža kot tesnoba ali depresija.

Možganska kap

Pri možganski kapi v možganih nastanejo lezije, povezana pa je tudi z izrednimi spremembami v mikrobni kompoziciji v črevesju. Porušeno ravnovesje v črevesju nato sproža nadaljnje vnetne procese v možganih, ki se pojavijo po kapi. Za namene razvoja terapije se v zadnjih letih veliko raziskuje potencial transplantacije fecesa, kjer stolico zdravih oseb prenesejo v črevesje obolelih pacientov.

V poskusu so starim mišim, ki so doživele možgansko kap, transplantirali feces – stolico mladih miši, ki je vseboval populacije mikrobiote v zdravem ravnovesju. Rezultati so bili izjemni, saj jim je s fekalno transplantacijo uspelo zmanjšati sistemsko vnetje in posledice možganske kapi.

Alzheimerjeva bolezen

Prav nasproten učinek destabilizacije črevesne mikrobiote se kaže pri mišjih modelih Alzheimerjeve bolezni. Miši, tretirane z antibiotiki, so izkazovale ne le spremenjeno črevesno mikropopulacijo, temveč tudi zmanjšano nalaganje β-amiloidov v možganih, ki povzročajo degeneracijo nevronov in upad kognicije. Terapiji z antibiotiki je sledila transplantacija fecesa kontrolnih miši, ki je znova vzpostavila stabilno črevesno mikrobioto in pozitivno vplivala tudi na delno obnovitev možganov.

Parkinsonova bolezen

Korenita sprememba in uničenje dosedanje črevesne mikrobiote se kažeta kot izjemno učinkoviti metodi tudi pri omiljevanju negativnih posledic Parkinsonove bolezni pri miših. Rezultati so izboljšanje gibljivosti telesa in manjše kopičenje α-sinukleinov v možganih. Pri tem je zanimivo, da se simptomi Parkinsonove bolezni povrnejo, če miš nato sprejme transplantacijo fecesa druge obolele miši.

Triptofan

Triptofan je ena izmed esencialnih aminokislin, ki jo pridobimo iz prehrane. Metaboliti triptofana vplivajo na imunsko delovanje črevesja. Raziskave kažejo, da spremenjena razgradnja triptofana moti serotonergično signalizacijo in povzroča nastanek duševnih obolenj, najpogosteje depresijo. Motnje v metabolizmu triptofana so povezane tudi s hujšimi oblikami možganske kapi zaradi sproženja vnetnih procesov po kapi. Prav tako je bil spremenjen metabolizem triptofana zaznan pri Parkinsonovih pacientih, vendar vloga triptofanovih metabolitov pri nastanku vnetij pri možganskih obolenjih še ni natančno razjasnjena.

Pomembno je, da uravnotežimo črevesni mikrobiom, ga naselimo z zdravimi bakterijami in čim manj obremenjujemo os HHA ter jo krepimo s sprostitvenimi vajami, dihanjem in meditacijo.

Dobrodošli na konzultaciji.


Bilka Baloh je avtorica knjige Post, seme zdravja, ki govori o terapevtskem postenju. Sodeluje z uradno medicino, v katero vpleta doktrino ajurvede. S klienti rešuje tudi zapletene primere, kot je čiščenje telesa po kemoterapiji in drugem zdravljenju, v katero so vpletene večje količine najrazličnejših zdravil, zniževanje telesne teže in drugo. Bilko in njeno delo lahko spremljate tudi na postsemezdravja.si.

DELITE