Vrhovno sodišče: Sankcije zaradi neuporabe zaščitnih mask brez zakonske podlage

zaščitna maska

Vrhovno sodišče je presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage, so sporočili s sodišča.

Vrhovno sodišče je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil storilcu prekrška izrečen opomin zaradi prekrška po zakonu o nalezljivih boleznih. Presojalo je, ali je mogoče ob upoštevanju temeljnih načel kaznovalnega prava v opustitvi nošenja zaščitne maske prepoznati prekršek.

Kot so dodali, se vrhovnemu sodišču pri tem ni bilo treba opredeljevati do vprašanja razumnosti glede zapovedi nošenja mask niti do upravnopravnih ali drugih razsežnosti takšne zapovedi.

Odločilno vprašanje pri presoji je bilo, ali je mogoče kršitev zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih opredeliti kot kršitev ukrepov, s katerimi se “prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih” na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih. Ker odlokov vlade ni mogoče šteti za predpis, s katerim se določa vsebina prekrškov, je vrhovno sodišče odgovor iskalo v razlagi zakonske določbe.

Svojo odločitev je tako oprlo na ustavnosodno presojo posegov v svobodo gibanja in sistematično razlago besedila zakona o nalezljivih boleznih, so zapisali.

Sodni senat je ugotovil, da se zapoved nošenja zaščitne maske po svoji vsebini odločilno razlikuje od posegov v svobodo gibanja. Te zapovedi ni mogoče razumeti kot oblike prepovedi ali omejitve gibanja prebivalstva na določenih območjih, ampak kvečjemu kot samostojen poseg v svobodo ravnanja, ki zahteva samostojno pravno podlago.

To ugotovitev po navedbah vrhovnega sodišča podpira tudi razlaga drugih določb zakona o nalezljivih boleznih, s katerimi je zakonodajalec posebej predvidel uporabo zaščitne opreme, a le za zaščito zdravstvenih delavcev in sodelavcev zaradi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ne pa tudi širše za celotno prebivalstvo.

Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je za POP TV pojasnila, da druga točka prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki prepoveduje oz. omejuje gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih ne more biti pravna podlaga za izdajo odloka vlade, ki je nalagal obvezno nošenje mask. Glede na to, da druga točka govori o omejitvi gibanja, so zatrjevali, da to ni podlaga, da se zapove obvezno nošenje mask.

“Tej moji zahtevi je vrhovno sodišče v celoti ugodilo in v konkretni zadevi ustavilo postopek, kar bo imelo vpliv na druge podobne primere,” je še dejala.

V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovna sodnica in sodnika Branko Masleša kot predsednik ter Primož Gorkič in Barbara Zobec kot člana. Odločitev ni bila sprejeta soglasno.

Po poročanju spletnega portala MMC je ločeno mnenje dala Zobčeva in v njem zapisala, da je sodba napačno sporočilo vsem, da lahko zaščitne maske snamejo in odvržejo.

“Neverjetno. Povsod drugod po EU se je sodna veja oblasti trudila pomagati reševati zdravje in življenja ljudi,” pa se je na odločitev vrhovnega sodišča na Twitterju odzval predsednik vlade Janez Janša.

DELITE