Minister za zdravje: Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabu tema

Janez Poklukar

Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabu tema. O tem moramo govoriti, si pomagati in vsem, ki ga potrebujejo, tudi omogočiti dostop do zdravljenja, je ob dnevu duševnega zdravja zapisal minister za zdravje Janez Poklukar. Zagotovil je, da si bo za to vedno prizadeval. Za izboljšanje stanja pa so že sprejeli kar nekaj ukrepov, je dodal.

“Zavedam se, da je pandemija covida-19 še poglobila stiske posameznikov. Opazili smo izrazit porast posledic na duševnem zdravju, ki jih je mogoče pripisati epidemiji. Soočamo se s porastom odvisnosti, nespečnosti, tesnobe, vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih,” je izpostavil minister.

Zaradi posledic epidemije za duševno zdravje je po njegovih besedah treba okrepiti vse aktivnosti podpore in pomoči ljudem v stiski. “Pomembno je, da naše okolje in vse podporne službe razumejo pomen učinkovitega pristopa k obvladovanju stisk in med sabo sodelujejo,” je prepričan minister.

Kot je pojasnil, je pred svetovnim dnevom duševnega zdravja sklical drugo sejo sveta vlade za duševno zdravje. Obravnavali so stanje na področju duševnega zdravja in že realizirane aktivnosti. Posvetili so se tudi načrtom za prihodnje.

Po njegovih navedbah so na ministrstvu za zdravje sprejeli kar nekaj ukrepov za izboljšanje stanja. Veseli ga, da bo do konca leta delujočih že 25 od načrtovanih 29 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Širijo se tudi centri za duševno zdravje odraslih, ki vključujejo tudi mobilne skupnostne time.

Zaradi porasta urgentnih napotitev so povečali kapacitete na Univerzitetni Psihiatrični kliniki Ljubljana in v službi za otroško psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki je v novem dnevnem centru že sprejela v obravnavo prve otroke. Pedopsihiatrične kapacitete so se povečale tudi v UKC Maribor, je navedel Poklukar.

Dodal je, da je bil objavljen prvi javni razpis za specializacije desetih kliničnih psihologov, kar bo ublažilo kadrovsko stisko na tem področju. Ob tem pa je napovedal, da bodo zagotovili tudi dodaten kader za organizacijo nujnih obravnav pri otrocih in informacijsko podporo, ki bo to omogočala.

Ministrstvo za zdravje je tudi za 2,8 milijona na letni ravni finančno podprlo kadrovske in programske širitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so namenjene koordinaciji in izvajanju konkretnih ukrepov za boljše duševno zdravje. Pospešili so postopek novelacije zakona o duševnem zdravju, ki bo implementiral sodbi ustavnega sodišča iz leta 2015 in 2019. Vlada ga bo obravnavala predvidoma do konca oktobra, je še pojasnil minister.

Sicer pa se je po njegovih besedah svet za duševno zdravje seznanil s predlogom akcijskega načrta za izvajanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2021-2023, ki ga bodo do sredine novembra posredovali v potrditev vladi. Akcijski načrt po ministrovih besedah vključuje tudi nove nujne ukrepe za blažitev krize zaradi epidemije in posledičnih zdravstvenih, gospodarskih, socialnih, društvenih in drugih rizičnih dejavnikov za težave v duševnem zdravju.

DELITE