BEREMO: Marie Curie in vera v sanje

V seriji biografij izjemnih žensk je pri Učilih izšel še navdihujoč in informativen roman o eni največjih znanstvenic v zgodovini, ki je za svoje delo prejela kar dve Nobelovi nagradi.

Zgodba se začne na dan poroke njene starejše hčerke v Parizu, ko začne Marie na grobu svojega moža obujati spomine na otroštvo na Poljskem, ki je bila takrat del Ruskega cesarstva. Že kot otrok je bila posebna in se je učila hitreje od vrstnikov. Čeprav sta tudi starša hitro videla, da je Marie nekaj posebnega – čeprav so tudi ostali otroci bili izjemno inteligentni –, pa to še ni pomenilo, da ni prišlo do težav. Če je sprva njena družina živela lagodno, se je to spremenilo po tem, ko so očeta odpustili iz šole, ker ni sledil navodilom ruske oblasti. Nato sta umrli še mama in starejša sestra … Ne samo, da je imela družina čedalje večje finančne težave, tako da je morala Marie šolanje prekiniti in tri leta delati kot guvernanta, preden je dobila možnost, za študij v Parizu, pač pa je bil to tudi čas, ko so ženske intelektualno podcenjevali.

Danes se včasih zdi, da si je Mariejin mož želel prisvojiti njene uspehe na področju kemije in radiacije, ampak ta zanimiva biografija dobro osvetli tako njun zakon, ki je bil zelo ljubeč, Pierre pa je očitno bil izvrsten podpornik svoje žene, pač pa tudi čas, v katerem moški niso spustili žensk v akademske vode. Tako Marie ni smela predstaviti svojih raziskav znanstvenim kolegom, pač pa je potrebovala moškega, da je to storil namesto nje!

Marie ni bila samo ženska, ki je naredila velik korak naprej v znanosti, temveč je ženskam tudi odprla vrata v akademski svet. Moški so zaradi vseh njenih dognanj morali priznati, da (včasih) ženske vedo več …

DELITE