Preventiva pri nudenju psihološke pomoči mladostnikom prepuščena predvsem prostovoljstvu

mladostniki

Spremembe na področju duševnega zdravja se dogajajo počasi, sistem se sooča s pomanjkanjem pedopsihiatrov in kliničnih psihologov, preventiva, ki je ključnega pomena za mlade, je prepuščena predvsem prostovoljstvu, so ugotavljali sogovorniki na posvetu Zavoda Škatlica o nudenju psihološke pomoči. Čakajo na uresničitev resolucije o duševnem zdravju.

Pri nudenju psihološke pomoči mladostnikom v stiski na celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) med drugim že 20 let izvajajo program Spletna svetovalnica To sem jaz. “Glavni cilj našega programa so psihično
trdni in odporni mladostniki za soočenje z vsakdanjim življenjem. Beležimo že več kot 45.000 vprašanj in odgovorov strokovnjakov na različne stiske, s katerimi se mladostniki srečujejo pri odraščanju,” je pojasnila Petra Tratnjak z NIJZ.

Kot je dodala, so njihovo bogastvo spletni svetovalci, večinoma psihologi in zdravniki ter drugi strokovnjaki, ki delajo prostovoljno, mladostniki pa na prvi obisk v spletno svetovalnico lahko pridejo tudi brez napotnice, udeležba je brezplačna.

Psihiater in psihoterapevt Miran Možina iz Psihoterapevtske ambulante ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda na Dunaju je med drugim opozoril, da se spremembe v duševnem zdravju dogajajo počasi in da financiranje specializacij iz klinične psihologije ni sistemsko urejeno. Kot primer je izpostavil tudi dolgoletna prizadevanja za zakonsko ureditev psihoterapije in registracijo poklica psihoterapevta, a za zdaj še brez rezultata. V psihoterapevtski ambulanti, v kateri delajo njihovi študenti in je samoplačniška, razvijajo celostni pristop, pri čemer je velikokrat potrebna tako psihiatrična kot socialna pomoč, je izpostavil.

Da posledice nesistemskega urejanja na področju duševnega zdravja pri nas čutijo najbolj prostovoljske organizacije, je zatrdila Selena Rozman iz svetovalnice Društva za psihološko svetovanje Kameleon. Predstavila je dobre prakse na področju nudenja psihološke pomoči in podpore, zlasti mladim, ter izpostavila, da se financirajo iz članarin tako, da zaenkrat lahko samo ozaveščajo in predavajo o področju psihologije. Kajti še vedno tri četrtine ljudi sploh ne loči, kaj je psihiatrija in kaj psihologija, je dejala.

Individualno brezplačno psihološko svetovanje po spletu nudijo tudi v Zavodu Škatlica. Od novembra lani nudijo deset brezplačnih srečanj, svetujejo in ozaveščajo o duševnem zdravju, predvsem mladih, še preko družbenih omrežij, je povedala Eva Puc. Sama obžaluje, da se bo enoletni projekt zaupam.si, ki nudi psihološko podporo mladim do 30 let, kmalu končal.

Sogovorniki so na koncu izrazili upanje v uresničitev nacionalnega programa duševnega zdravja 2018 do 2028 kot celovitega pristopa k varovanju in krepitvi duševnega zdravja vseh in sprejetje psihoterapevtskega zakona. Program namreč predvideva med drugim ustanovitev 25 centrov za duševno zdravje po vsej državi in ureditev poklica psihoterapevt.

Zavod Škatlica je spletni posvet organiziral v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije v okviru projekta brezplačnega psihološkega svetovanja po spletu, ki ga sofinancirajo Mestna občina Ljubljana, program Erasmus+ in program Evropska solidarnostna enota.

DELITE