NIJZ s ponovnim pozivom vladi

cepljenje

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sredo vladi priporočil, naj pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT) začne veljati po sedmih oziroma 14 dneh od polnega cepljenja, so za STA potrdili na NIJZ. Inštitut je to vladi predlagal že drugič.

Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ in predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je ob četrtkovem obisku Pomurja v izjavi medijem pojasnila, da so v posvetovalni skupini takoj, ko je vlada sprejela odlok, po katerem je pogoj PCT izpolnjen nemudoma po polnem cepljenju proti covidu-19, podali mnenje o strokovni neustreznosti takšne odločitve. “Še vedno stojimo na tem stališču, ministrstvo je s tem seznanjeno. Kaj se bo zgodilo, pa je težko reči,” je pojasnila Beovićeva.

Po smrti dvajsetletnice, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen, se pojavljajo vprašanja o tem, ali bi morali pristojni cepljenje s cepivom Janssen prekiniti oziroma za določene starostne skupine omejiti že pred tragičnim dogodkom.

Med drugim so člani iniciative Forum za demokracijo minuli teden v pisni izjavi vladi očitali, da je z odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja PCT “preusmerjala ljudi k cepljenju s cepivom Janssen”. “Državljani so verjeli, da so s potrdilom o izpolnjevanju pogoja PCT zaščiteni, čeprav bi se morali 14 dni še vedno testirati in ob stiku z okuženo osebo oditi v karanteno,” so opozorili.

Zdravniško zbornico in Komisijo za medicinsko etiko so člani foruma zato pozvali, naj raziščeta vlogo posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ pri nastajanju in sprejemanju po njihovi oceni spornega odloka.

Beovićeva je v četrtek sicer poudarila, da bi se tudi ob začetku veljavnosti pogoja PCT sedem oziroma 14 dni po polnem cepljenju ljudje najverjetneje v večji meri odločali za cepivo Janssen, saj bi tudi takrat pogoj PCT dosegli veliko prej, kot če bi se cepili s cepivi Pfizerja, Moderne ali AstraZenece, pri katerih se cepi z dvema odmerkoma.

Vlada je namreč 27. avgusta spremenila odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe s koronavirusom na način, da pogoj cepljenosti nemudoma izpolni vsak, ki je polno cepljen. Na izpolnjevanje pogoja PCT torej ni treba več treba čakati še en ali dva tedna po polnem cepljenju, kot je bilo v veljavi dotlej. Za cepivo AstraZenece je sicer tak režim začel veljati s 14-dnevnim zamikom. Najhitreje tako oseba pogoj cepljenja izpolni pri cepljenju s cepivom Janssen, kjer je status polno cepljene osebe dosežen že po enem odmerku cepiva.

Posvetovalna skupina za cepljenje je nato 31. avgusta na sestanku oblikovala predlog, naj vlada v ustreznem odloku dopolni, da se zaščita po drugem odmerku cepiva podjetja Pfizer vzpostavi po sedmih dneh od polnega cepljenja, pri ostalih cepivih pa po 14 dneh od polnega cepljenja, torej tudi pri cepivu Janssen. Vlada predlogu ni sledila.

Na NIJZ so za STA tudi pojasnili, da so epidemiologi odsvetovali vladi, naj od Madžarske kupi 100.000 odmerkov cepiva. V sredini septembra je namreč zaradi proizvodnih in logističnih težav proizvajalca v Evropi začelo primanjkovati cepiva Janssen, v Sloveniji pa je bilo povpraševanje po tem cepivu večje od razpoložljivih količin.

Ministrstvo za zdravje je zato NIJZ zaprosilo za mnenje v zvezi z dodatnim nakupom Janssna od Madžarske. “Stališče epidemiološke stroke NIJZ je bilo do nakupa dodatnih 100.000 odmerkov odklonilno. V mnenju smo izrazili zaskrbljenost glede nižje učinkovitosti cepiva Janssen, o kateri so že poročali iz nekaterih držav (Francija, Avstrija). Predlagali smo, da se cepljenje prednostno opravlja z mRNK cepivi in poudarili, da je iz javno zdravstvenega vidika bolje, da se povpraševanje po cepivu Janssen preusmeri na cepiva mRNK,” so navedli za STA.

Komisija za medicinsko etiko pa poziva, naj se javnosti na razumljiv način pojasni, v čem se tako po učinku kot po stranskih učinkih med seboj razlikujejo cepiva proti covidu-19 različnih proizvajalcev in katera so za posamezne populacijske skupine najbolj primerna. “Korist cepljenja naj bo izkazano višja od morebitnih sopojavov. Ti naj se spremljajo, njihova pojavnost pa naj se s sprotnimi korektivnimi ukrepi kolikor mogoče omejuje,” poudarjajo v komisiji. Dodajajo, da naj bo javnost tako o koristih kot stranskih učinkih cepljenja obveščena sproti.

V primeru kršenja strokovnih priporočil in etičnih načel, naj pristojna in pooblaščena stroka po mnenju komisije prouči tako vzroke kot posledice neustreznega ravnanja in sprejme ukrepe, ki naj preprečijo njegove ponovitve, še menijo v komisiji.

DELITE