BEREMO: Nagrajeni romani

Ljubitelji kakovostnega branja imajo tudi med svežimi romani dober izbor zanimivih knjig.

Drago Jančar: To noč sem jo videl

Ob desetletnici tega velikega romana je pri založbi Beletrina izšel osvežen ponatis. Za roman o življenjski usodi Veronike Zarnik, ki se naslanja na resnično zgodbo zakoncev Hribar, lastnikov gradu Strmol na Gorenjskem, je pisatelj prejel svojega tretjega kresnika ter kresnika desetletja, med nagradami v tujini pa je treba omeniti francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo, poljsko nagrado angelus ter rusko nagrado jasna poljana.

Tanja Stupar Trifunovič: Ure v materini sobi

Za ta prvenec je banjaluška avtorica prejela nagrado Evropske unije za književnost. Junakinja in pripovedovalka zgodbe meni, da je preteklost mogoče razumeti šele, ko jo je mogoče tudi doživeti. Da bi ušla težavni sedanjosti in napisala svojo zgodbo, se vrne v materino hišo, kjer ure v materini sobi odštevajo čas med sedanjostjo in preteklostjo, da hči spregovori z glasom matere ter v njeni zgodbi prepoznava odsev svoje. Pripovedovalka se zatakne med dvema življenjema in dvema državama …

Lojze Kovačič: PET FRAGMENTOV

Založba Beletrina se je v zadnjem času posvetila izdaji klasikov, zato ne preseneča, da ob 40-letnici znova izdaja to knjigo, ki je pomemben mejnik ustvarjanja vodilnega mojstra proze pri nas. Zapisi so po eni strani nadvse intimni in čutni, po drugi pa gre za izrazito predmetnost, za nizanje raznih detajlov in podrobnosti, ta dvojnost pa predstavlja enega ključnih Kovačičevih literarnih prijemov.

Lana Bastašič: Ujemi zajca

Dobitnica nagrade Evropske unije za literaturo 2020 se v udarnem prvencu Ujemi zajca potopi globoko v kalne vode prijateljstva in odraščanja. Čustveno in narativno bogato seciranje zapletenega prijateljstva med dvema ženskama, ki ju življenje razdruži, nato pa spet pripelje skupaj, je umeščeno v roman ceste, in sicer po nekdanji Jugoslaviji. Mlada avtorica se brezkompromisno loteva tematik, s katerimi se ukvarja mlajša, milenijska generacija. Za roman obstaja izjemno zanimanje, prevodi se vrstijo, Lano Bastašić pa razglašajo za Eleno Ferrante Balkana.

Petar II. Petrović Njegoš: Gorski venec

Ena najbolj branih južnoslovanskih pesnitev vseh časov je nastala leta 1846 na Cetinju in je po štiridesetih letih prevedena v sodoben slovenski jezik (prevajalec je Miklavž Komelj, sicer pa je knjiga v dvojezični izdaji). Travmatično jedro »zgodovinskega dogajanja s konca 17. stoletja« je simbolizirano s fiktivnim dogodkom, saj ni dokazov, da bi se osrednji dogodek pesnitve – pokol, v katerem naj bi pravoslavni Črnogorci pobili svoje sonarodnjake, ki so sprejeli islam, in porušili njihove svete stavbe – resnično zgodil. Kot zgodovinska fikcija se je pojavil v 19. stoletju, malo preden je Njegoš napisal to pesnitev, o njem pa govori tudi črnogorska ljudska pesem.

Andrej Nikolaidis: Odlašanje. Parezija

Roman Odlašanje. Parezija ima dve pripovedni ravni, pri čemer ena opisuje skoraj detektivsko zasledovanje okoliščin smrti duhovnika – roman, ki ga avtor skuša napisati, a mu ob dejstvu, da ga z vseh strani napadajo, ne gre –, druga raven pa je njegov premislek o naravi pisanja. To je izvrstno pisanje enega od avtorjev, ki so prevetrili črnogorski prostor in ga zapisali na evropski literarni zemljevid.

DELITE